Mobilna verzija
04:00 19. avgust 2018

Razkrivamo največje slovenske veleposestnike

Novice Svet24
Luka Tetičkovič / Novice Svet24
8

Preverili smo, kdo je največji lastnik zemlje v Sloveniji in kaj počne s tem premoženjem.

dolina triglavskih jezer, triglavska jezera

Nadškofija Ljubljana se želi polastiti tudi Doline Triglavskih jezer. Foto: Profimedia

Zemlja je bila skozi zgodovino najzanesljivejša dolgoročna investicija. S tega mesta so jo z razvojem mestnih središč izrinile šele nepremičnine, kjer je renta zanesljivejša. Kdo v Sloveniji si lasti največja zemljišča in koliko rente potegne zaradi tega?

Republika Slovenija – 3,1 milijarde evrov

Največji veleposestnik pri nas ostaja država. Republika Slovenija si lasti slabih 400 tisoč hektarjev zemljišč, ki so po oceni Geodetske uprave Slovenija (Gurs) vredne neverjetnih 3,1 milijarde evrov. Gozdni del tega premoženja je država ta mandat prenesla v upravljanje podjetju Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je v roku dveh let že začelo kovati osupljive dobičke. Lani je podjetje prijavilo 13 milijonov evrov dobička, leto poprej pa 5 milijonov. Dodana vrednost na zaposlenega v tem podjetju se giblje pri zavidljivih 137 tisočakih.

Nadškofija Ljubljana – 114 milijonov evrov

Stolnica

Cerkveno premoženje se bo povečalo. Foto: STA

31.431 hektarjev zemljišč si lasti Nadškofija Ljubljana. Večino tega premoženja je dobila povrnjenega skozi proces denacionalizacije, vendar ne dovolj za lasten okus. Svoje premoženje, ki je po Gursovi oceni vredno 114 milijonov evrov, si želi še razširiti in za vsak dan, ko do tega ne pride, zaračunati odškodnino. Okrožno sodišče v Ljubljani je tako v začetku leta nadškofiji prisodilo 17 milijonov evrov odškodnine, ki jo mora po sklepu sodišča poravnati Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Se pa ljubljanski nadškof želi polastiti tudi Doline Triglavskih jezer, denacionalizacijski postopek je bil v preteklem tednu sprožen pri ministrstvu za okolje in prostor.

Največje gozdno zemljišče si sicer nadškofija lasti v občini Luče, kjer je 1200 hektarjev večinoma gozdnih površin ocenjenih na poldrugi milijon evrov.

Občina Bovec – 27 milijonov evrov

Bovec spet na seznamu najlepših

Občina Bovec ima v lasti 28 tisoč hektarov zemljišč. Foto: Wikipedia

Primerljivo površino zemljišč, a občutno manj vredno od Nadškofije Ljubljana, si lasti Občina Bovec. 28 tisoč hektarjev zemljišč je po Gursovi oceni vrednih 27 milijonov evrov. Vendar ta zemljišča niso ekonomsko rentabilna, saj gre večinoma za zemljišča v Triglavskem narodnem parku.

Občina Kamnik – 11 milijonov evrov

Z največjo uporabno površino se lahko pohvali Občina Kamnik, ki si lasti 6413 hektarjev zemljišč v skupni vrednosti slabih 11 milijonov evrov. Največji kos zemlje predstavljajo gozdovi pod Veliko planino, ki so vredni 5,6 milijona evrov in se razprostirajo na 2732 hektarjih. Z njimi začasno upravlja SiDG.

Občina Sežana – 12,5 milijona evrov

Malce manj površin, vendar vrednejših, pripada Občini Sežana. Skupno si sežanska lokalna skupnost lasti 6135 hektarjev površin v skupni vrednosti 12,5 milijona evrov. Največjo parcelo prekrivajo gozdovi, ki se razprostirajo na 194 hektarjih in so po Gursovi oceni vredni 653 tisoč evrov. Z njimi upravlja kar občina sama.

Občina Hrpelje - Kozina – 4,5 milijona evrov

hrpelje kozina

Ozemlje Občine Hrpelje-Kozina. Foto: Občina Hrpelje-Kozina

S podobno površino zemljišč se ponaša tudi lokalna skupnost Hrpelje - Kozina. 6121 hektarjev površin je po Gursovi oceni vrednih 4,5 milijona evrov. Največje zemljišče obsega predvsem obdelovalne površine na površini 307 hektarjev, Gurs pa vrednost tega zemljišča ocenjuje pri 1,1 milijona evrov. Upravljanje tega kosa zemlje si Občina Hrpelje - Kozina deli z Občino Sežana.

Lazaristi – 2,5 milijona evrov

Franc Rataj

Franc Rataj bo junija postal provincial Slovenske province Misijonske družbe lazaristov. Foto: Dolenjski list

Najbogatejši meniški red v Sloveniji – lazaristi –, iz vrst katerih prihaja tudi kardinal Franc Rode, svoje premoženje upravlja prek Družbe hčera krščanske ljubezni svetega Vincencija Pavelskega.

Največje zemljišče v lasti lazaristov so najboljša kmetijska zemljišča v izmeri osemnajst hektarjev. Obdelovalne površine med Radečami in Loko pri Zidanem Mostu so po Gursovi oceni vredne 184 tisočakov. Omenjena družba ima prijavljeno dejavnost verskih organizacij, zato v javnih registrih ni bilo mogoče izbrskati, koliko rente lazaristi potegnejo iz svojega zemljiškega kapitala, ki jim je bil vrnjen v procesu denacionalizacije.

Agrarna skupnost Dovje-Mojstrana – 9,5 milijona evrov

Agrarna skupnost Dovje-Mojstrana se ukvarja predvsem z ohranjanjem visokogorskih pašnikov in planin, do zemljišč v svoji lasti pa je prav tako prišla z denacionalizacijo. Največje zemljišče v njeni lasti je v Triglavskem narodnem parku in je pri površini 2287 hektarjev ocenjeno na vrednost 2,5 milijona evrov. Skupno si skupnost lasti 5397 hektarjev, ki jih Gurs ocenjuje pri 9,5 milijona evrov.

Župnija Kamnik – 395 tisoč evrov

Na devetem mestu po površini zemljišč v svoji lasti se je znašla Župnija Kamnik, ki si lasti 5347 hektarjev zemljišč, po Gursu ocenjenih na 395 tisoč evrov knjigovodske vrednosti.

Občina Kočevje – 16,7 milijona evrov

Globoko v kočevskem gozdu si Občina Kočevje lasti 5314 hektarjev gozdnatih površin, ki so po Gursovi oceni vredne zajetnih 16,7 milijona evrov. Največje zemljišče v popolni lasti občine je v bližini zaselka Koče. Vrednost 180 hektarjev velikega zemljišča je Gurs ocenil pri 363 tisočakih.

Vaš prispevek