OGLARJENJE

Nekoč zaslužek, danes v ospredju turizem

Rok Nose
23. 7. 2017, 19.05
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

V Srednjem Lipovcu so znova prižgali kopo, nad katero tudi ponoči bdita oglarska mojstra Branko Skube in Franc Vidmar. Vanjo so zložili 23 kubičnih metrov gabrovega lesa.

Rok Nose
Izkušena oglarja večkrat na dan teptata zemljo na kopi.

Nekoč je bilo oglarjenje dopolnilna dejavnost na marsikateri kmetiji, saj je družina s prodajo oglja lažje preživela. A ta zahtevna obrt, s katero je bilo veliko dela, zaslužka pa bolj malo, je skoraj povsem zamrla.

Zadnja leta jo posamezniki, ki se na to delo še spoznajo, spet obujajo, v ospredju pa tokrat ni zaslužek, temveč oživitev starih kmečkih opravil in ponekod s tem povezana promocija turizma.

Tako so v Žužemberku ob začetku praznovanja občinskega praznika že osmo leto zapored slovesno prižgali kopo, v katero so natančno zložili 23 kubičnih metrov gabrovega lesa, iz katerega predvidevajo, da bodo dobili okoli dve toni oglja.

Zahtevnega dela je bilo veliko, zaslužka bolj malo.

Tudi letos sta bila med glavnimi pobudniki oglarska mojstra Branko Skube in Franc Vidmar, ki sta se tega opravila naučila doma.

POMEMBNO JE, DA JE LES SUH

Priprave na kuhanje kope so se začele že v poznih jesenskih mesecih. »Drevesa, ki jih posekamo v tistem času, še nimajo znakov vegetacije, zato je oglje na koncu bolj kakovostno. Pomembno je tudi, da je les suh, kajti kopa joka, pa tudi midva potem na njej, če je les svež,« pojasni Vidmar in doda, da je najbolj primeren les bukve, gabra, leske in tudi smreke. Po njunih besedah je v kopi do 300 stopinj Celzija.

Ko kopo prižgejo, je ena glavnih nalog nadzirati dotok zraka ter odvod dima in pare, zato kopo ob strani tudi pozneje večkrat prebodeta s kolom, da se iz nje lahko vali dim. »Najprej vidimo bel dim, proti koncu, ko les že postane oglje, pa je modrega,« pravita oglarska mojstra, ki izmenjaje dežurata tudi ponoči. Da ju ne bi kaj presenetilo, spita v sicer skrbno urejeni oglarski koči.

S PRODAJO OGLJA NIMAJO TEŽAV

Po njunih izkušnjah bosta kopo lahko razdrla že kmalu po zaključku Trških dni. »Previdno bo treba odstraniti zemljo in odstraniti veje. Ostati mora samo čisto sipka zemlja, da se oglje slučajno ne vname. Oglarji navadno pustimo, da se kopa dva dni hladi, nato pa jo lahko razkopljemo,« o zaključku pripoveduje Skube.

Oglje iz Srednjega Lipovca je kakovostno, zato nimajo težav z njegovo prodajo. Polovico ga bosta za svoje potrebe vzela oglarska mojstra, nekaj ga bodo razdali tistim, ki so kakorkoli pomagali, kar ga ostane, pa ga prodajo prebivalcem okoliških vasi.