Prometna problematika

Cesta smrti ostaja, dobila bo le nekaj popravkov

Tilen Pajek
6. 4. 2017, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Občina Hrpelje-Koziva velja za pomembno stičišče prometnic. V ospredju je problematika državne ceste G1-7, ki velja za eno od najbolj nevarnih v Evropi.

Franko Facebook
Leta 2010 je to cesto prevozilo 850 tovornjakov, leta 2015 pa 1582 dnevno.

Tragična nesreča, ko je na cesti iz Materije proti Markovščini 20-letni voznik trčil v drevo in je v njej umrla 16-letna sopotnica, je sprožila nov val skrbi. Največjo razpravo je bilo mogoče zasledili okoli smiselnosti nezaščitenih dreves tik ob cesti. Eno od mnenj je bilo: »Najceneje je posekati drevesa. Z odbojno ograjo bi se rešilo veliko življenj.« Skupno 1200 dreves so posadili v času konjskih vpreg zaradi sence, vendar danes nimajo več prvotne vloge. Prebivalec iz vasi Slivje je skrušeno dejal: »V drevoredu sem v prometni nesreči izgubil že štiri prijatelje. Ne moreš se izogniti trku, to te preseka! Težko najdete drevo, ki ne bi bilo oguljeno.«

Dobili bodo obvoznico, ostal pa bo tovorni promet

Če so v zadnjem času poskrbeli za to, da so nekaj dreves posekali, napovedali pa so tudi postavitev odbojne ograje, je veliko bolj pereča težava tovornega tranzitnega prometa. Občina se po svojih zmožnostih trudi, da bi zagotovila čim večjo varnost, zato je v kulturnem domu pripravila javni posvet o prometni problematiki, na katerem so lahko krajani strokovnim službam predstavili vsakdanje težave. Županja Saša Likavec Svetelšek je povedala: »Večkrat smo apelirali na ministrstvo, da je končno prisluhnilo naši pobudi in vključilo obvoznico v svoj proračun. Do konca leta 2020 naj bi jo dobili. Vendar je to reševanje le dela problematike.« Dodala je, da si želijo pogostejših policijskih nadzorov, večjo pozornost pri tehtanju tovornjakov in umik tranzitnega prometa. »Ne utegnemo reševati vseh okvar, ki jih težka vozila povzročajo na komunalni infrastrukturi. Trikrat letno menjamo pokrove,« je bila jasna županja, ki jo skrbi tudi varnost otrok, saj je to glavna šolska pot.

Izbirajo cenejšo pot

Posledica vse večjega števila tovornjakov naj bi bili manjši stroški. Prevoz čez Hrvaško in naprej prek Slovenije namreč avtoprevoznikom omogoča več kot 60 evrov prihranka. Zato je bila pobuda, da bi z dajatvami promet dejansko tudi preusmerili, zelo glasna. Predstavnik Ministrstva za infrastrukturo te možnosti ni potrdil, je pa napovedal, da bo avtocesta iz Jelšan proti Postojni vnesena v prostor predvidoma leta 2019.

Franko Facebook
Kraj zadnje nesreče, v kateri je umrla 16-letnica.

Policija izda 600 glob letno

Predstavniki policije zaskrbljenost prebivalcev podpirajo in poznajo. »Na tej relaciji izdamo letno 600 glob, hitrost pa ostaja poglavitni problem,« je izpostavil Tomaž Čehovin iz PU Koper. Po njegovem pripovedovanju tovornjakarji, največkrat iz Romunije in Bolgarije, prevažajo zelo nevaren tovor, ki preseneti še policiste. »Iznajdljivost je izredna, saj nekateri več ur čakajo na Hrvaškem, da se naše patrulje umaknejo in se tako izognejo nadzoru.«

Cesta smrti brez konkretnih rešitev

Konkretnih korakov za rešitev občani niso spoznali. Nevarna cesta ostaja. Dobila bo nekaj popravkov, ki bodo izboljšali varnost, ne bodo pa ustavili tresljajev tovornjakov. Zainteresirana javnost tiho upa vsaj na to, da bi ta promet prepovedali zvečer. Eden od njih je razmišljal: »V protest in opomnik, da bi se nekaj spremenilo, lahko izvedemo akcijo in pri vsakem drevesu od Markovščine do Kozine prižgemo svečo. Povabimo medije in udarniško pokažemo, kako je videti cesta smrti.«