Slovenska vojska

Računajo na dodatnih 20 do 30 milijonov evrov za vojsko

M.K./STA
13. 3. 2017, 14.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Na ministrstvu za obrambo so podrobneje predstavili njihove dosežke v minulem letu in prihodnje načrte, pa tudi metodologijo ocenjevanja.

STA
Andreja Katič. Plača: 5151 evrov

Ministrica Andreja Katič je ponovila, da so zaradi ukrepov, sprejetih lani in letos, končno zaznali pozitivne premike v delu obrambnega ministrstva in Slovenske vojske. To je opazno tudi v oceni, čeprav ta še vedno ni takšna, kot bi si želeli, je povedala. Izpostavila je pomen strateškega pregleda obrambe, ki so ga opravili v njenem mandatu, za sprejemanje nadaljnjih ukrepov.

Lani so po več letih torej končno uspeli zaustaviti padanje obrambnih izdatkov, v prihodnje pa vlada namerava vsako leto znova zagotoviti dodatnih 20 do 30 milijonov evrov. Ministrica je tako optimistična glede nadaljnjega razvoja Slovenske vojske, pri čemer pa je poudarila, da je omenjena vsota dodatnih sredstev zgolj prvi mejnik. Drugi mejnik bi moral po njenih besedah biti znatno povečanje sredstev na raven pred gospodarsko krizo, saj je varnost dolgoročna investicija. Pomemben pa je zlasti stabilen vir financiranja, je poudarila.

Trenutno je največji cilj ministrstva uresničevanje ciljev zmogljivosti Nata 2017 za Slovenijo. Med temi so izgradnja dveh srednjih bataljonskih skupin, bolnišnica Role 2, ustrezni komunikacijski in informacijski sistemi, kibernetska obramba, sile za specialno delovanje in zmogljivosti za usmerjanje zračne podpore. Samo za nabavo novih bojnih vozil za izgradnjo srednje bataljonske bojne skupine bi sicer potrebovali 600 milijonov evrov, torej za izgradnjo dveh 1,2 milijarde evrov.

Slaba ocena

Predsednik republike Borut Pahor je na podlagi poročila generalštaba v petek sicer ugotovil, da vojska ostaja na najnižji ravni sposobnosti delovanja, a da je spodbudna ustavitev padanja izdatkov za obrambo. Pripravljenost vojske za delovanje v miru je v poročilu ocenjena z oceno zadostno, pripravljenost vojske za delovanje v krizi ali vojni pa nezadostno.

Načelnik Generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman je danes predstavil metodologijo, na podlagi katere je izdelana ta ocena. V sklopu ocenjevanja potrebne pripravljenosti se tako ocenjuje kadrovska popolnitev mirnodobne sestave, popolnitev mirnodobne sestave z oborožitvijo in opremo, vojaška infrastruktura, usposobljenost mirnodobne sestave in načrt uporabe Slovenske vojske. Kot je povedal Osterman, je ocena pripravljenosti nezadostna, če je nezadostno ocenjena že zgolj eno od navedenih področij.

Pripravljenost Slovenske vojske je bila po njegovih besedah lani na enaki ravni kot leta 2015. Izboljšalo se je le področje usposobljenosti, področja popolnitve z oborožitvijo in opremo ter kadrovsko področje pa sta bili ocenjeni negativno. Zato tudi ocena pripravljenosti za delovanje v krizi, neposredni vojni nevarnosti ali vojni ostaja negativna.

Osterman meni, da je mogoče razmere na obeh negativno ocenjenih področjih izboljšati. To bi bilo mogoče doseči z dvigom plač pripadnic in pripadnikov, kar bi izboljšalo konkurenčnost poklica na trgu delovne sile. Na ta način bi si pridobili zadosten kader. S takojšnjim in zadostnim dvigom obrambnega proračuna pa bi ministrstvo za obrambo za Slovensko vojsko nabavilo del manjkajoče opreme in oborožitve. To bi zagotovilo tudi pozitivno oceno potrebne pripravljenosti vojske, je pojasnil.

Državni sekretar Miloš Bizjak pa se je dotaknil zakonov z obrambnega področja, ki so jih pripravili na ministrstvu, so že v zadnji fazi medresorskega usklajevanja in jih nameravajo do konca meseca posredovati vladi. Gre za zakon o obrambi, zakon o službi v Slovenski vojski in zakon o kritični infrastrukturi.

Med rešitvami iz zakona o službi v Slovenski vojski, ki naj bi izboljšale položaj pripadnikov Slovenske vojske, je zagotovljena služba v javnem sektorju po 45. letu starosti, uvedba pripravljenosti na domu in na delovnem mestu, ureditev dopusta na misijah in jasnejša opredelitev nadomestil za odškodnine ob morebitnih poškodbah.