Zgorelo je sedem sob, traktor in stroji.
Požar je izbruhnil v sredo, 18. januarja. Z ognjenimi zublji se je 50 gasilcev iz kar štirih gasilskih društev borilo skoraj vso noč, a hiše ni bilo mogoče rešiti, zato sta sestri ostali brez strehe nad glavo. Tisto noč je bila sicer doma le Marija, saj je Andreja v bolnišnici okrevala po operativnem posegu.
Dim in čuden vonj
»Že popoldne pred tem se mi je dozdevalo, da se iz dimnika nekam čudno kadi,« se spominja Marija. »Tisti dan je bil pri meni na kosilu sorodnik Drago. Prosila sem ga, da skupaj pregledava podstrešje, kjer pa pri dimniku nisva opazila ničesar sumljivega. Zatem se mi je zdelo, da voham plin, zato sem zaprla plinsko jeklenko. Zunaj pred hišo pa sem vohala gorečo barvo,« pravi 78-letnica, ki je v skrbeh pregledala hišo in okolico. Le v hlev ni stopila in prav tam je, kot kaže, izvor požara. Ko so si naslednji dan pogorišče ogledali policisti, so namreč prav v hlevu odkrili ožgan kabel, poleg tega je tam prišlo tudi do izpada FID-stikala. »Na tem kablu smo imeli napeljano zgolj žarnico in stikalo. Očitno je tu prišlo do nekega stika in se je vnelo,« pravi Marija.
V natikačih na mrazu
Humanitarna akcija
Idrijski Rdeči križ je za sestri Benčina organiziral humanitarno akcijo zbiranja sredstev za ureditev novih bivalnih prostorov. Prispevke zbirajo do konca februarja 2017.
Čeprav pri pregledu hiše v tistih urah pred požarom ni opazila ničesar sumljivega, je Marija slutila, da nekaj ni v redu. Tudi zato tisti popoldan ni več nalagala drv na ogenj. Okrog pol devete ure zvečer se je odpravila spat. »Kar naenkrat v snu slišim prasketanje. Še sreča, da sem ga slišala, saj sicer zelo trdno spim. Hitro sem vstala, in ko sem pogledala v strop, je bilo že vse ognju,« se spominja Marija, ki v tisti paniki in naglici ni našla ne čevljev ne bunde. Ogrnila se je v predpasnik in jopico ter z natikači na golih nogah v noči, ko je temperatura rezala krepko pod minus deset stopinj Celzija, krenila k nekaj sto metrov oddaljenim sosedom. Na mobilnem telefonu namreč, kot zakleto, ni bilo signala in nikakor ni mogla poklicati niti na številko 112. Kot po naključju se je v tistem mimo pripeljal možakar, ki je že z glavne ceste opazil divjanje ognja, in uspelo mu je poklicati na 112. Seveda je v strahu, da je kdo še vedno v gorečem poslopju, preiskal vso hišo.
Ne bodo obupali
Bralci lahko pomagate
Denarno pomoč lahko nakažete na račun, odprt pri RKS, območnem združenju, Rožna ulica 15, 5280 Idrija; TRR 05100-8010-754188, sklic 00 100-2017, NAMEN: sestri Benčina.
Okoli 5. ure zjutraj so gasilci zaključili intervencijo. Četrtkov dan je razkril ogromno škodo. »Zgorelo nam je vse. Popolnoma vse. V prvem nadstropju, ki ga je ogenj uničil, nam je zgorelo sedem sob. Spodaj so ostale štiri stene. Zgoreli so nam tudi traktor, stroj za mlatenje žita, dve kosilnici, krožna žaga, freza, cisterna …« pripoveduje Marija, ki sicer ni izgubila le strehe nad glavo, ampak tudi rojstno hišo. Nanjo so bile navezane vse njene sestre z družinami, zato, pravi Marija, so v sorodstvu sklenili, da bo na tem mestu, ki mu vaščani pravijo pri Novaku, znova stala domačija. »Ne vemo še, ali bomo obnavljali ali zidali na novo. Vse je seveda odvisno od finančnih zmožnosti.«
Hvala za pomoč
»Ne vem, kako bi bilo, če v tistih urah in v teh dneh ne bi imela takšne pomoči s strani sorodnikov in seveda tudi sosedov. Ko sem v tisti noči hodila po požarišču z golimi nogami in v spalni srajci, me je sosed Marjan hitro spravil v avto, soseda Renata mi je prinesla topla oblačila, sokrajanka Silva pa mi je takoj ponudila prenočišče pri sebi doma. Številni drugi so pomagali pri čiščenju, pospravljanju in tudi drugače. Hvaležna sem za takšne sosede in sovaščane,« pravi Marija, ki si najbolj od vsega želi, da bi lahko s sestro spet imeli svoj dom.
