DAROVANJE

V 39 letih več kot 50-litrski sod krvi

L. Markelj
29. 1. 2017, 08.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Pred kratkim je Jožefa Kavčič, doma iz Ledeče vasi v šentjernejski občini, prejela priznanje Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto, ker je kri darovala že 110-krat.

L. M.
Od 18. leta resnično krvodajalka z dušo in srcem

Kot pravi, so jo za krvodajalstvo navdušile sodelavke v nekdanjem novomeškem Labodu. »Komaj sem čakala, kdaj bom dopolnila 18 let in lahko šla darovat kri tudi jaz. To se mi je zdelo nekaj lepega in še danes je tako,« pove Kavčičeva, ki je ob koncu lanskega leta prejela priznanje Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto, ker je kri darovala že 110-krat.

To je res visoka številka, višja za žensko njene starosti sploh ne bi mogla biti, saj je prav vsa leta redno - to je trikrat letno - prihajala v novomeško transfuzijsko postajo. V 39 letih je darovala že več kot za 50-litrski sodček krvi! Na to je res lahko ponosna.

ŠEFI NAKLONJENI KRVODAJALSTVU

K sreči je takrat, ko je delala še v Labodu (kar 28 let), pa tudi danes, ko je že 13 let zaposlena v LOK orodjarstvu v Šentjerneju, vedno imela šefe, ki so bili naklonjeni krvodajalstvu. Sicer pa Jožefa nikoli ni izkoristila prostega dne, ki ti ob darovanju krvi pripada - v glavnem, še zlasti pa če je bilo dela veliko, je vedno odšla nazaj v službo in manjkala le nekaj ur. »Rada delam, sploh v zdajšnjem podjetju smo res krasen kolektiv,« pravi Jožefa, članica KORK Šentjernej.

V 39 letih je kri darovala že 110-krat in bo še vztrajala. 

K sreči sama ni nikoli potrebovala krvi, ravno tako ne njeni bližnji, h krvodajalstvu pa je nagovorila hčer Majo in kar nekaj sorodnikov oziroma znancev. »Biti krvodajalec je res plemenito poslanstvo. Tebi nič ne manjka, če daš kri, obenem celo redno preverjaš svoje zdravje, nekomu pa pomagaš, morda celo rešiš življenje,« razmišlja in doda, da v današnjem svetu žal mnogi nekaj počnejo le, če imajo od tega kako korist.

SMISEL ŽIVLJENJA JE DRUŽINA

Zato ji je kar hudo, ko nemalokrat sliši po medijih, da primanjkuje krvi.

Meni, da je prav, da krvodajalstvo ostane brezplačno, saj gre za humanitarnost, in ne pričakuje ničesar (v 39 letih je prejela aparat za merjenje pritiska, pas in denarnico), bi pa bilo prav in spodbudno, da bi »ta pridne«, torej tiste, ki so kri dali že res velikokrat, nagradili denimo z nekaj dnevi bivanja v kakem zdravilišču. Da bi jim zdravje še naprej dobro služilo in bi lahko kot krvodajalci vztrajali do 65. leta, kar je najvišja starostna meja. Jožefa, ki ji smisel življenja dajeta delo in družina, zlasti pa vnukinji Julija in Anamarija, si tega močno želi.