Pretepeni in zanemarjeni slovenski starostniki

Ostareli so lahko žrtve nasilja svojih svojcev. Ne gre sicer za prakso v večini družin, a tam, kjer se to dogaja, je hudo.

Mož, ki je skrbel za starejšo invalidno ženo, je za dva dni odšel k sorodnikom, njej pa od postelje odmaknil voziček. Ko se je vrnil domov, ji je očital, da ni čista, potem pa jo je pretepel z mokro brisačo, s katero jo je še očistil. Ker je bila brisača mokra, se niso videli sledovi nasilja, ženska jih ni mogla pokazati niti svoji hčerki.

Janja Ambrožič

Natalija Gregorič iz Zavoda Emma, centra za pomoč žrtvam nasilja.

To je le ena od srhljivih oblik nasilja nad starejšimi. Svojci svoje ostarele družinske člane tudi zaklepajo v sobe, jih puščajo same po cel teden, ne dajejo jim hrane, kričijo na njih, jim očitajo, da so samo v napoto.

Ne gre za prakso v večini družin, a tam, kjer se to dogaja, je hudo. Realne statistike o tem, koliko je takšnih primerov, ni. »Največkrat starejši pokličejo na naš telefon, in ko povejo, kaj se jim dogaja, jim odleže, za prijavo nasilja pa se v večini primerov ne odločijo. Razlog sta predvsem strah in sram,« pravi Natalija Gregorič iz Zavoda Emma, centra za pomoč žrtvam nasilja.

Zagrozil celo prostovoljcu

Janja Ambrožič

Ida Križanec, koordinatorica projekta Starejši za starejše v Posavju.

Starostnike v okviru projekta Starejši za starejše obiskujejo prostovoljci društev upokojencev, v Posavju je teh društev 13, v njih pa 193 prostovoljcev. V minulih letih so se srečali z več primeri nasilja nad starejšimi, med žrtvami so večinoma ženske; tudi v njihovem primeru se je izkazalo, da ga večina ne želi prijaviti. »Pomagamo lahko le tako, da jih večkrat obiščemo,« razlaga koordinatorica tega projekta v Posavju Ida Križanec.

Opažajo, da je vedno več ekonomskega izkoriščanja, saj svojci ostarelih ne dajo v dom, jim pa tudi ne nudijo ustrezne pomoči, ampak jih zapirajo. »Imeli smo primer, ko je bila prostovoljka pri gospe in je izpolnjevala anketni list. Njena hčerka je ves čas stala zraven. Ko je hčerki zazvonil telefon in se je umaknila, je gospa rekla, naj jo obišče enkrat dopoldne, ko drugih ne bo doma, in da bo vse povedala. Ko je prostovoljka res prišla dopoldne, je povedala, da jo zapirajo v sobo, ji ne dajo hrane in da si želi v dom, vendar ni dovolila, da bi se to informacijo preneslo naprej.«

Leta 1949 je bilo pri nas le sedem odstotkov ljudi starejših od 65 let, leta 1991 jih je bila takih že desetina, leta 2060 pa jih bo po predvidevanjih že tretjina.

Prostovoljci iz vrst upokojencev se včasih tudi sami znajdejo v nevarnosti, kakor se je to zgodilo enemu od njih na območju Sevnice, ko je obiskal starejšo osebo, ki ni govorila o nasilju, je pa to izbruhnilo en teden po njegovem obisku. Družino je obiskala socialna delavka. »Prostovoljcu je po tistem sin zagrozil: Boš videl, se bova midva že srečala na samem! K sreči grožnje ni uresničil.«

Med najtoplejšimi domovi

Odločitev za odhod v dom starejših občanov je sicer ena od najtežjih v življenju. Institucionalno varstvo je za marsikoga še vedno tabu, a tisti, ki so se odločili zanj, lahko računajo, da bo zanje dobro poskrbljeno.

V Domu starejših občanov Trebnje, ki se je v Delovi akciji uvrstil med osem najtoplejših domov starejših v Sloveniji, trenutno živi 217 ljudi, 181 jih je v Trebnjem in 36 v enoti Šmarjeta. Pri njih niso zaznali, da bi bili svojci nasilni do starejših, kar bi ob sprejemu najverjetneje opazili. »Sicer se dogaja, da nekateri od stanovalcev nimajo obiskov, a v takšnih primerih mi poskrbimo, da jim dodelimo prostovoljce,« sklene direktorica tega doma Mateja Ribič.