Odprta vprašanja med Slovenijo in Hrvaško tudi po prvem srečanju zunanjih ministrov obeh držav Karla Erjavca in Davorja Iva Stierja ostajajo odprta. Stier je dejal, da je arbitražni proces, ki naj bi določil mejo, preteklost, v luči hrvaških not glede žične ograje na meji pa je nakazal, da je meja zanj očitno na mejah katastrskih občin.
Na skupni novinarski konferenci po srečanju v Ljubljani je Stier protestiral zaradi žične ograje na meji pri Čabranki in dejal, da je Slovenija žico nesporno postavila na hrvaškem ozemlju, kar da dokazujejo tudi zemljevidi - in to slovenske geodetske uprave, ne hrvaške.
Erjavec mu je odgovoril, da meja med državama še ni določena in da jo bo določila arbitraža, za katero sta se z mednarodnim sporazumom dogovorili Slovenija in Hrvaška. "Ne morejo pa je določati neki zemljevidi," je dejal Erjavec in ponovil stališče iz Ljubljane, da "meja še ni določena" in dodal, da je začuden nad "pogumnim" stališčem hrvaškega kolega, da je ograja pri Čabranki na hrvaškem ozemlju.
Arbitraža je passe
Hrvaški minister mu je odgovoril, da je "jasno, da je arbitraža passe", in da prej ko se to dojame, boljše bo za vse. Državi bi se morali zdaj o meji dogovoriti v dvostranskih pogovorih in doseči dvostranski sporazum, je dejal. "Mi smo na to pripravljeni," je dodal.
Ni sicer odgovoril na novinarsko vprašanje, kaj očitno novo stališče Hrvaške, da meja med državama poteka po mejah mejnih katastrskih občin, pomeni za npr. sporno območje na levem bregu Dragonje, ki si ga lasti Hrvaška, medtem ko je zgodovinsko za to vseskozi vodila kataster Slovenija.
O posredovanih prisluhih nič
Prav tako se Stier ni hotel spuščati v razkritje slovenskega ustavnega sodnika Mitje Deisingerja, da so prisluhe med slovenskim arbitrom in agentko Hrvaški posredovale ZDA zaradi domnevno preveč proruske drže Slovenije.
Kot je dejal, so dejstva v tem primeru znana, hrvaška vlada je razkrila vse in tudi Slovenija je priznala odgovornost za kršitev arbitražnega sporazuma, ko sta arbiter in agentka odstopila. Menil je celo, da se tudi Slovenija zaveda, da je arbitraže konec, ker na mejo postavlja žično ograjo in s tem krši določila arbitražnega sporazuma.
Erjavec: Nekomu bo nerodno ...
Erjavec je spomnil, da je tudi arbitražno sodišče poleti v vmesni odločbi razsodilo, da je Slovenija sicer kršila arbitražni sporazum, da pa kršitve niso bile tako hude, da arbitraža ne bi bila več mogoča.
"Ne predstavljam si, da Hrvaška kot članica EU in Nata ne bo spoštovala odločitev sodišč, ki so izdane na podlagi sklenjenih mednarodnih pogodb. Zelo pogumna je izjava, da je arbitraža passe. Ko bomo zavrteli te posnetke čez nekaj let, mislim da bo nekomu nerodno," je izjavil Erjavec.
Podobno je Stier dejal tudi glede vprašanja Ljubljanske banke. Poudaril je, da je Hrvaška izpolnila svoje obveznosti iz mokriškega memoranduma, ko je naročila svojima bankama, naj na sodiščih na Hrvaškem zahtevata "zastoj" v njunih tožbah, da pa tega ni storila Slovenija, zato se sojenja nadaljujejo.
Stališče Slovenije je sicer, da bi morala Hrvaška povsem ustaviti te procese, dokler ne bo dosežena rešitev v okviru nasledstva, medtem ko bi "zastoj" po hrvaški zakonodaji trajal največ dve leti.
Vendar pa je Stier poudaril, da si Hrvaška želi dobre odnose s Slovenijo in rešitev odprtih vprašanj. Konkretnejši, razen predlaganja nadaljevanja dvostranskih pogovorov ni bil.
Sicer pa sta se ministra dogovorila, da bosta državi za reševanje določenih problemov na meji obudili stalno mešano komisijo po sporazumu obmejnem sodelovanju (Sops). Na ta način naj bi rešili primera, ko je žična ograja zaprla prehoda, ki ju uporabljajo lokalni prebivalci.
Erjavec je poudaril, da namen tehničnih preprek na meji ni oviranje gibanja lokalnih prebivalcev, ampak predvsem preprečevanje nezakonitih prehodov meje. Dodal je, da je Slovenija to predlagala že 15. decembra lani, a se Hrvaška ni odzvala.
Ministra sta se dogovorila tudi za pogostejša srečanja komisije za urejanje povojnih grobišč in za okrepitev sodelovanja pri skupnih čezmejnih projektih, npr. pri protipoplavni varnosti, je povedal Erjavec.
Slovenski zunanji minister je izpostavil tudi dobro gospodarsko sodelovanje med državama. Povprečno se letna blagovna menjava povečuje za 13 odstotkov. V letu 2015 je znašala 3,3 milijarde evrov, slovenskih investicij na Hrvaškem je bilo za 1,3 milijarde evrov, obratno pa za nekaj več kot 900 milijonov. Tudi v prvem letošnjem polletju se je blagovna menjava povečala za 13 odstotkov.
"Mislim, da so trendi gospodarskega sodelovanja pozitivni," je dejal Erjavec, a hkrati opozoril, da so stališča glede nerešenih vprašanj, ki izvirajo iz razpada nekdanje skupne države, še vedno "zelo narazen".
"Mislim, da bo to tudi določena ovira za nadgradnjo odnosov, zlasti pa ovira življenje ljudi ob meji in zlasti ovira, ko gre za nekatere skupne čezmejne infrastrukturne projekte," je dejal Erjavec.
Ministra sta govorila tudi o razmerah v regiji in se zavzela za nadaljevanje sodelovanja v pobudi Brdo-Brioni in za srečanje zunanjih ministrov regije na temo preprečevanja radikalizacije mladih v regiji.
