Priložnost

Bo Trump vlagal in zidal po Sloveniji?

lt
14. 11. 2016, 20.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Novi ameriški predsednik Donald Trump je pred tem slovel kot investitor. Pogledali smo, kakšne morebitne koristi si od njegove nove funkcije lahko obetamo v Sloveniji.

Reuters
Američani investirajo takrat, ko lahko pogoje postavljajo oni in ko je govora o dobičku.

Ameriška gospodarska zbornica

AmCham je največja lobistična skupina v ZDA. Nevladna zbornica ameriškega gospodarstva je izrazito konzervativna in ameriškemu kapitalu pomaga vstopati na tuje trge. Glede volitev so redkobesedno sporočili, da pozdravljajo slovenske korenine Melanie Trump.

Od Trumpa kot investitorja in slovenskega zeta nismo mogli pričakovati ravno veliko. V najboljšem primeru bi pri nas vložil v kakšno igrišče za golf ali razkošni hotel. Svoj poslovni imperij je namreč zgradil kot nepremičninski magnat, nato pa se je uspešno usmeril v lastno blagovno znamko. Trump tako svoje vrednosti nima več vezane le v nepremičnine v svoji lasti – njegova največja vrednost je povezana z njegovim imenom. Tega pa je s poroko prevzela tudi Sevničanka Melania Trump.

In prav pri njej se bodo verjetno začeli vrstiti slovenski poslovneži in politiki, ki bodo želeli priti do avdience pri voditelju svobodnega sveta. A razen tega si slovenski državljani od povezanosti družine Trump z našo državo ne moremo obetati pretiranih privilegijev.

Ameriške investicije v Sloveniji

Iz podatkov baze Gvin lahko razberemo, da je v Sloveniji aktivnih 111 podjetij z ameriškim kapitalom. Med najuspešnejše zgodbe ameriških investicij gre šteti naložbo McDonald's, ki je v Sloveniji odprl verigo restavracij s hitro prehrano, in nakup podjetja Sava, ki jo je kupil ameriški Goodyear. Obe podjetji sta na trg vstopili že v devetdesetih letih. Američani pa so bolj nedavno od Slovenskega državnega holdinga kupili podjetje Elan in Novo kreditno banko Maribor.

V magistrski nalogi Ksenije Koren, izdane na Ekonomski fakulteti, v kateri proučuje stopnjo ameriškega interesa za investicije v Sloveniji, lahko tako preberemo, da ameriški kapital moti predvsem, da politika velikokrat ni pripravljena zares izvesti privatizacije oziroma da temu prevelik del javnosti nasprotuje.

Nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik: "Moti jih predvsem, da je delovnopravna zakonodaja zakonsko regulirana."

V Rimu se ne bi obnašali kot Rimljani

Ameriška trgovinska zbornica AmCham se pri tem zmrduje nad visoko stopnjo obdavčitve dela in tem, kar imenujejo »toga« delovnopravna zakonodaja – povedano drugače – visoka stopnja delavskih pravic, ki jih (še) uživajo redno zaposleni v Sloveniji. Američani pri tem ne poznajo »pardona«; ne le da jih moti to, kar določa zakonski okvir, najbolj jim gre v nos, da to sploh obstaja kot »zakonsko regulirano in da se morajo v skladu z določenimi pravili okolja, ki so vnaprej predpisana, držati nekih togih pravil,« je v magistrski nalogi izjavil nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik.

Ameriški zet ne bo nosil denarja

Od slovenskega zeta si tako ne moremo obetati povečevanja ameriških investicij v naši državi, saj te diktira predvsem logika kapitala – poosebljenega v dobro utečeni trgovinski zbornici AmCham z lastnimi pogledi na poslovanje, pri katerih niso pripravljeni upoštevati slovenskih specifik.