Novice Svet24

Ljubljanska agencija Episcenter je med 15. in 26. septembrom izvedla posebno raziskavo javnega mnenja o potencialnih kandidatih za predsednike morebitnih novih strank na politični levici in desnici. Za vzorec so vzeli 486 anketirancev.

Pirc Musarjeva ne razmišlja o politiki

Arsen Perić/M24

Na levici najbolje kotira odvetnica Nataša Pirc Musar, nekdanja napovedovalka večernih dnevnikov in dolgoletna informacijska pooblaščenka, ki se je na tej funkciji borila za transparentnost državne uprave. Kasneje je poskušala postati direktorica RTV Slovenija, vendar se ni znašla v političnem kupčkanju med strankami, ki obvladujejo programski svet javne televizije. »Babji ravs«, kot smo to naslovili v našem časniku Svet24, pa ji je zamajal tudi stolček predsednice Rdečega križa.

Največ glasov bi njen vstop v politiko stal Združeno levico, kar četrtina volivcev te bi raje obkrožila Pirc Musarjevo na čelu nove stranke. 11-, 10- oziroma 9-odstotni delež volilnega telesa pa bi prišel iz volivcev strank SD, SDS oziroma Desus. »Verjamem, da je visoka uvrstitev znak zaupanja ljudi v moje delo, vendar o vstopu v politiko ne razmišljam,« nam je prek telefona pojasnila Pirc Musarjeva. Če si do volitev premisli, ji raziskava napoveduje 11,8 odstotka podpore.

Volivci desnice ostajajo pri svojih strankah, volivci levice pa bi na čelu nove stranke radi videli zaupanja vreden obraz.

Stranka evroposlanke Fajonove

Med obrazi levega centra ji tesno sledi evroposlanka Socialnih demokratov Tanja Fajon, o kateri se je nekaj časa govorilo, da razmišlja o krmilu SD. Če bi ustanovila novo stranko, bi si zagotovila 10,6 odstotkov volilnega telesa, pri čemer bi največ glasov ukradla SD (27 %) in ZL (24 %). Po teh rezultatih velja Fajonova za najperspektivnejše ime nove stranke na levici.

Visoko tudi Klemenčič

8,5 odstotka upravičencev bi glas zaupalo Goranu Klemenčiču, trenutno ministru za pravosodje iz kvote stranke SMC in nekdanjemu predsedniku Komisije za preprečevanje korupcije. Največ glasov bi Klemenčič odnesel ZL (24 %) in svoji trenutni stranki SMC (16 %).

Dobovšek napovedal ustanovitev stranke

Nikola Miljkovic/M24.si

Precej jih nov obraz levice prepoznava v Bojanu Dobovšku, nekoč vidnem zagovorniku integritete v stranki SMC, ki pa sta ga strankina operativca Erik Kopač in Aleksandar Kešeljević takoj po izvolitvi odrezala od odločevalskih procesov. Dobovškova stranka bi dobila 6,9 odstotka, največ zaupanja pa bi uživala med trenutnimi volivci SD (16 %) in stranke Desus (15 %).

»Še naprej bo odločno opozarjal na korupcijo, finančno kriminaliteto in netransparentno kadrovanje, to so področja, ki jih je vlada zavestno spregledala. Prek Zavoda Dobra država bomo še naprej opozarjali, da neformalne mreže iz ozadja dejansko vodijo Slovenijo. Tako dober rezultat nas zelo očitno zavezuje in nagovarja k ustanovitvi politične stranke,« so na naše vprašanje, ali razmišljajo o ustanovitvi stranke, odgovorili iz pisarne poslanca Dobovška.

Med pretendenti tudi Brglez

Na rep se je uvrstil predsednik državnega zbora in podpredsednik stranke SMC Milan Brglez, ki se lahko v primeru ustanovitve lastne stranke nadeja 6,6 % podpore. Tretjina njegovih potencialnih volivcev je na prejšnjih volitvah obkrožila SMC, 15 % pa SD.

Desnica novim obrazom ne zaupa

Nižje od Brgleza kotirajo samo politični pretendenti desnice. Največ zaupanja volivcev bi v primeru ustanovitve lastne stranke pridobil Lojze Peterle, ki je trenutno dolgoletni evropski poslanec iz kvote stranke NSi. A kljub velikemu imenu pomladne desnice bi takšno stranko volilo le nekaj več upravičencev (6 %), kot je potrebnih, da nova stranka prestopi parlamentarni prag. Peterletu sicer stranke ne napoveduje, po rezultatu pa mu sledijo Aleš Primc, Franc Kangler in na repu Andrej Čuš.

STA

Primc odžira glasove SDS in ne NSi

Primc je s svojim Gibanjem za otroke in družine uspešno mobiliziral desnico, ko se je na referendumu odločalo o izenačitvi pravic istospolnih. Primc ob tem še vedno vodi proteste Odbora 2014 pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani. Tega shajanja seveda ne bi bilo, če predsedniku SDS zaradi zaporne kazni v primeru Patria ne bi resno grozil političen konec.

Grega Wernig / M24.si

Prav zato se je spekuliralo, da je Primčev projekt prišel iz načrta konsolidacije katoliške desnice z novimi strankami. Porušilo se je namreč zaupanje med vse bolj liberalnimi »krščanskimi demokrati« NSi in konzervativno SDS, kjer vse niti drži iz dneva v dan bolj avtoritarni predsednik Janez Janša. Ali so bili kovani takšni načrti, zatrdno ne moremo vedeti, a če so bili, so ustvarili povsem nasproten učinek. Primc sodeč po anketi zagotovo preseže parlamentarni prag, pri čemer pet odstotkov glasov sicer pridobi iz tabora NSi, vendar bi jih večina prišla iz tabora volivcev stranke SDS – natančneje kar 49 odstotkov.

Čuš in Kangler ne bi prestopila parlamentarnega praga

Še manj optimistična sta lahko »gotof« mariborski župan Franc Kangler in odpadnik iz SDS Andrej Čuš. Medtem ko je prvi svojo stranko – Nova SLS – že ustanovil, se Čuš trenutno ukvarja z interesenti za svoj strokovni svet – stranke pa še ne napoveduje. Oba bi na državnozborskih volitvah obkrožilo samo 2 odstotka volivcev, ki bi prišli predvsem iz bazena volivcev SDS. Čuš bi bil pri tem uspešen še med volivci Desusa in ZL, vendar je v njegovem primeru ta struktura glasov zaradi nizkega števila anketirancev (n = 10), ki so mu izrekli podporo, precej nereprezentativna.