Sprememba zakonodaje

Varstveni dodatek in denarna pomoč po novem

Erika Repovž
16. 9. 2016, 10.25
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Kot smo že poročali, bo ministrstvo za delo predlagalo spremembe zakonodaje, s katerimi bi v večini primerov za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči ukinili zaznambe na nepremičninah ter vračilo denarja.

Arhiv Svet24
Prireditelji so ob pomoči ministrstev posebno pozornost namenili digitalnemu opismenjevanju starejših.

V poštev naj bi prišli le primeri, ko ima posameznik oziroma družina v lasti nepremičnino v vrednosti manj kot 120.000 evrov.
Ministrstvo za delo ob tem predlaga tudi, da bi se zaznambe za nazaj umaknile. Kako to izvesti, še usklajujejo z ministrstvom za pravosodje.

Po podatkih iz raziskovanja Življenjski pogoji (SILC) za leto 2015 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 14,3-odstotna. To pomeni, da je v Sloveniji živelo pod pragom tveganja revščine približno 287.000 oseb.
Od vseh 287.000 oseb pod pragom tveganja revščine je bilo 78.000 upokojencev (15,9 % od vseh upokojencev), od tega 55.000 upokojenih žensk in 23.000 upokojenih moških.

Meja je vrednost nepremičnine nižja od 120 tisoč evrov

»S predlaganimi spremembami zakona želimo ob upoštevanju osnovnega načela, tj. zagotavljanja sredstev za preživetje le tistemu, ki jih resnično potrebuje, zagotoviti bolj pravično omejitev dedovanja in zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini upravičenca do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka. Pomoči ne bo treba vračati tistim, ki imajo nepremičnino ocenjeno na manj kot 120.000 evrov. Ta meja predstavlja mejo med tistimi, ki si preživetje z razpolaganjem s stanovanjem, v katerem živijo, lahko zagotovijo in tistimi, ki si preživetja z razpolaganjem s takim stanovanjem ne morejo zagotoviti. Če vrednost stanovanja preseže to mejo, posameznik oziroma družina do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka ne bi smela biti upravičena, saj se šteje, da ima dovolj sredstev za preživljanje,« so nam pojasnili na ministrstvu za delo.

Povprečna vrednost slovenske nepremičnine je 70 tisoč evrov

Povprečna vrednost stanovanja ali stanovanjske hiše v Sloveniji po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (ministrstvo je upoštevalo podatke Gursa) je v avgustu 2016 znašala okoli 70.000 evrov. V osrednjeslovenski statistični regiji, kjer je vrednost stanovanj visoka, znaša povprečna vrednost stanovanj, 87.724 eurov, stanovanjskih hiš pa 110.064 eurov. V obalno-kraški statistični regiji, kjer je vrednost stanovanj še višja kot v osrednjeslovenski statistični regiji, znaša povprečna vrednost stanovanj 118.458 evrov, stanovanjskih hiš pa 119,410 evrov.

Z namenom, da se denarna socialna pomoč oziroma varstveni dodatek ne bi dodelila osebam, ki imajo v lasti stanovanje velike vrednosti, ki bi si preživetje s takim stanovanjem po presoji centra za socialno delo lahko zagotovile, se za primere lastništva stanovanj predlaga posebna meja premoženjskega cenzusa, in sicer najvišja povprečna vrednost stanovanjske hiše v najdražji statistični regiji, kar zaokroženo znaša 120.000 evrov.

Ministrstvo ne ve, koliko ljudi se je pomoči odpovedalo

Junija letos je bilo  število prejemnikov denarne socialne pomoč 54.070, varstvenega dodatka pa 10.616, pri čemer jih okoli 40 odstotkov prejema tudi denarno socialno pomoč, skupaj torej okoli 60.400. 

Ministrstvo ocenjuje (zaradi prenosa pravice do varstvenega dodatka iz pokojninskega sistema v sistem socialnega varstva), da se je leta 2012 varstvenemu dodatku zaradi zaznambe in omejitve dedovanja oziroma vračila odpovedalo okoli 13.000 oseb. Ocene o tem, koliko oseb se je odpovedalo denarni socialni pomoči zaradi zaznambe in omejitve dedovanja oziroma vračila, ni mogoče podati, saj iz evidenc ministrstva tega ni mogoče razbrati.

Posledice za proračun

Novela zakona ne bo imela neposrednih finančnih posledic za državni proračun, saj se s predlagano spremembo veljavne pravice ne spreminjajo. Na ministrstvu so sicer predvideli posredne finančne posledice za državo, saj bo lahko zaradi omilitve omejitve dedovanja in zaznambe, v proračun vrnjenih manj sredstev, kot doslej.

»Finančnih posledic morebitnega povečanja števila upravičencev do denarne pomoči oziroma varstvenega dodatka zaradi omilitve omejitve dedovanja in zaznambe ni mogoče oceniti, saj ni mogoče pridobiti podatkov o tem, koliko ljudi zaradi obstoječe zakonodaje omenjenih pomoči ne uveljavlja.

Ureditev v drugih državah

Danska
Pomoč se ne dodeli osebi ali družini, ki ima zadostna sredstva za preživljanje, kar zajema tudi premično in nepremično premoženje. Za samsko osebo se ne upošteva premoženje v višini 1.340 eurov in za družino v višini 2.680 eurov. Prav tako se ne upošteva določen del dohodka (3,4 eura na uro, vendar največ 160 ur). Po prostem preudarku se ne upoštevajo prihranki ali dohodki (predvsem zaradi izobraževanja, vzdrževanja nastanitve). Poznajo tudi subvencijo najemnine, ki se določi poleg denarne socialne pomoči. Vračilo pomoči le v primeru neupravičeno prejete pomoči.

Avstrija
Načeloma osebe s premoženjem, niso upravičene do socialnih pravic, če pa se nepremično premoženje ne upošteva (nepremičnina, v kateri oseba biva in ki jo ni potrebno prodati), pa se na njem naredi zaznamba. V premoženje se ne štejejo prihranki do 4.188 eurov. Vračilo imajo urejeno nekoliko drugače, saj zahtevajo vračila od »dajalcev dohodka« (npr. pokojnino zahtevajo od njihovega Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) in ne od upravičenca (pri nas to štejemo kot neupravičeno prejeto pomoč). Med »dajalce pomoči« vključujejo tudi bivše partnerje in dediče. Vračila so časovno omejena (običajno na tri leta).

Nemčija
Pri dodelitvi se poleg dohodka upošteva premično in nepremično premoženje. Nekatero premoženje je izvzeto iz upoštevanja, kar je točno določeno z zakonom (npr. primerno stanovanje, v katerem oseba prebiva). Premoženje se ne upošteva glede na starost – 150 eurov za vsako leto, vendar najmanj 3.100 eurov in največ 10.000 eurov. Še nekatere druge ugodnosti pri upoštevanju premoženja (npr. za vsakega otroka se odšteje 3.100 eurov ali »naložbe v pokojnine«). Če je oseba zaposlena, se del dohodka ne upošteva (do 100 eurov se ne upošteva ničesar, od 100 do 1.000 eurov se 20% dohodka odšteje, od 1.000 do 1.200 eurov pa se odšteje 10%).

Nizozemska
Če ima upravičenec stanovanje ali stanovanjsko hišo, v kateri živi, v vrednosti več kot 49.900 eurov, se pomoč šteje kot posojilo. Ne upoštevajo se prihranki v višini 11,840 eurov za poročene in za osebe, ki živijo skupaj, samohranilce ter 5,920 eurov za samske osebe.

Omejitev dedovanja

V Nemčiji, Avstriji (razen, če so dediči v negotovem finančnem položaju), na Češkem in na Madžarskem morajo dediči vračati znesek izplačane denarne socialne pomoči, v Luksemburgu pa samo, če izplačani znesek presega določeno mejo. Na Nizozemskem se lahko zahteva vračilo iz premoženja zapustnika. Na Finskem, Švedskem, v Italiji, Švici in Španiji dedičem ni treba vračati zneska izplačanih denarnih socialnih pomoči.