Iz ločenih tabel imenovanj in razrešitev po posameznih ministrstvih, organih v sestavi in vladnih službah izhaja, da je bilo na izpraznjena mesta skupno imenovanih 42 uslužbencev, razrešili pa so jih 28.
Od tega je bilo 40 imenovanj in razrešitev na podlagi 83. člena zakona o javnih uslužbencih, po katerem funkcionar v enem letu po nastopu funkcije oz. v enem letu po imenovanju uradnika na položaj tega lahko razreši.
Pri pravnih osebah, katerih ustanoviteljica je država, so našteli 157 različnih imenovanj - všteta so imenovanja direktorjev, članov svetov javnih zavodov in nadzornih svetov. Razrešitev pa je bilo 58.
Čeprav je gradivo, pripravljeno na podlagi podatkov ministrstev in vladnih služb, precej obsežno - na 17 straneh -, pa vseh odgovorov ne daje. Za posamezne primere sicer vključuje tudi obrazložitev, zakaj je do menjave na določenem položaju prišlo, za vse pa ne.
V podatke o razrešitvah so tako vključene vse razrešitve, ne glede na razlog, ali je do njih prišlo na željo uradnika, njegove upokojitve ali pa se je za razrešitev odločila vlada. V gradivu tudi ni podatka, v koliko primerih je imenovanju na nek položaj botroval iztek mandata ali pa sprememba organizacijske enote.
Daje pa gradivo odgovor na vprašanje o stroških razrešitev in odpravninah. Za odpravnine so v času te vlade skupno namenili približno 156.940 evro bruto. Drugih stroškov razrešitev ni bilo, je še navedeno v odgovoru poslancu.
