Slovenija

Janša za dve leti v zapor; umrla pravna država?!

STA / S.R. / A.M.
5. 6. 2013, 21.06
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Ljubljansko okrajno sodišče je sledilo predlogu tožilstva in predsednika SDS Janeza Janšo obsodilo na dve leti zapora, lastniku Rotisa Ivanu Črnkoviču in brigadirju Tonetu Krkoviču je prisodilo 22 mesecev zaporne kazni. Vsi bodo morali plačati še po 37.000 evrov stranske denarne kazni.

Reuters
Okoli 30 Janševih podpornikov prižgalo sveče pred ljubljansko sodno palačo
Pred ljubljansko sodno palačo se je okoli 19. ure zbralo približno 30 podpornikov prvaka SDS in nekdanjega premiera Janeza Janše, ki je bil danes spoznan za krivega in obsojen na dve leti zapora v zadevi Patria. Pred poslopjem so prižigali sveče in odlagali cvetove ter s tem sporočali, da je na današnji dan umrla pravna država.
Med uporabniki mobilnih telefonov je namreč po razglasitvi sodbe zaokrožilo sms-sporočilo z vabilom, da vsak posameznik v svojem mestu pred sodiščem prižge svečo ali odloži cvet, saj da je 5. junij dan, ko je umrla pravna država.

Sodba ni pravnomočna. Sodišče je sledilo predlogu tožilstva in predsednika SDS Janeza Janšo obsodilo na dve leti zapora, lastniku Rotisa Ivanu Črnkoviču in brigadirju Tonetu Krkoviču je prisodilo 22 mesecev zaporne kazni. Vsi bodo morali plačati še po 37.000 evrov stranske denarne kazni.

Vsi trije sicer že od začetka sojenja septembra 2011 zatrjujejo, da so nedolžni ter da je proces politično motiviran. Po oceni obrambe obtožni predlog ni bil popoln oziroma očitki niso bili konkretizirani, kar onemogoča učinkovito obrambo. Večina dokazov pa je bila po trditvah obrambe nezakonita.

Zgodba še zdaleč ni zaključena, saj je že zdaj pričakovati pritožbe na sodbo, prav tako se mora postopek končati zoper nekdanjega prvega moža HSE Jožeta Zagožna in poslovneža Walterja Wolfa, ki sta izločena iz postopka. Prvi je zbolel, Wolf pa je odšel v Kanado. Zoper njega je razpisana mednarodna tiralica, odrejen je tudi pripor.

Sodišče je torej sledilo navedbam iz obtožnega predloga, da naj bi Janša v času, ko je prvič vodil vlado, pri poslu z osemkolesniki sprejel obljubo nagrade, prav tako Zagožen. Zagožen naj bi ostale posrednike obveščal o navodilih Janše in zahteval izplačilo 30-odstotnega predplačila provizije.

Črnkovič pa naj bi Zagožnu in Krkoviču za SDS obljubil delež dobička Rotisa, ki bi ga ta ustvaril kot lokalni zastopnik Patrie. Krkovič naj bi to obljubo plačila deleža dobička sprejel v zameno, da kot pomočnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske podpira Rotis pri prizadevanjih, da postane lokalni partner Patrie.

Današnjo razsodbo pred sodiščem spremlja tudi več sto ljudi, pretežno podpornikov Janše. Nad sodbo so ogorčeni, do kakšnih incidentov pa zaenkrat ne prihaja. Dogajanje sicer spremljajo tudi policijske enote.

Sojenje Janezu Janši, Jožetu Zagožnu, Tonetu Krkoviču, Ivanu Črnkoviču in Walterju Wolfu se je na Okrajnem sodišču v Ljubljani začelo 5. septembra 2011, od takrat se je zvrstilo več kot 50 obravnav. Obramba je uvodoma vztrajala pri izločitvi finskih dokazov, ki naj bi bili pridobljeni nezakonito, in tudi pri izločitvi sodnice Barbare Klajnšek. Ta njihovim zahtevam ni ugodila in obravnava se je nadaljevala z zaslišanji številnih prič, povečini na predlog tožilstva. Z zaključnimi besedami pa se je končala v ponedeljek.

Odločitev o nakupu 135 osemkolesnih oklepnikov je sicer padla že v času vlade Antona Ropa julija 2004. S pismom o nameri je bilo tedaj predvideno, da bi jih izdelovala Sistemska tehnika, vendar pa je na mednarodnem razpisu posel dobilo slovensko podjetje Rotis, ki je zastopalo finsko podjetje Patria. V času prve Janševe vlade leta 2006 so ministrstvo za obrambo, Rotis in Patria podpisali 278 milijonov evrov vredno pogodbo o nakupu oklepnikov in sporazum o protidobavah ter vključenosti slovenskega gospodarstva v projekt.

Že kmalu pa so se začela pojavljati tudi prva sumničenja o domnevni koruptivnosti posla, ki so v Sloveniji vrhunec dosegla nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami leta 2008, ko je finska televizija Yle predvajala dokumentarni film z naslovom Resnica o Patrii. Takrat je afera dobila tudi politično razsežnost, kaj kmalu pa tudi sodno. Od treh držav, ki so sprožile sodne procese, se je ta z obsodbo poslovneža Hansa Wolfganga Riedla najprej končal v Avstriji, danes pa še v Sloveniji. Na Finskem naj bi se predvidoma pričel v nekaj mesecih.

Slovenija je sicer v tem času namesto predvidenih 135 oklepnikov po sporazumni razvezi pogodbe s finskim podjetjem nabavila le 30 patrij.