Slovenija

Kateri dokazi so bili klujčni za obsodbo?

STA / A.M.
5. 6. 2013, 19.20
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Za obsodilno sodbo v zadevi Patria so bili ključni listinski dokazi, ki po oceni sodišča izražajo realno dogajanje.

Mediaspeed
Prvaka SDS in nekdanjega premiera Janeza Janšo ter brigadirja Toneta Krkoviča je sodišče spoznalo kriva sprejemanja daril za nezakonito posredovanje, lastnik Rotisa Ivan Črnkovič pa je kriv dajanja daril.

Nekdanji predsednik vlade Janša naj bi v poslu nabave osemkolesnih oklepnikov obljubo nagrade sprejel za stranko SDS. Črnkovič pa naj bi Jožetu Zagožnu, ki je zaradi bolezni sicer izločen iz postopka, in Krkoviču za SDS obljubil delež dobička Rotisa, ki bi ga ta ustvaril, če bi postal lokalni zastopnik Patrie.

Krkovič naj bi to obljubo plačila deleža dobička sprejel v zameno, da kot pomočnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske podpira Rotis pri prizadevanjih, da postane lokalni partner Patrie.

Provizijo, tako sodišče v današnji sodbi, naj bi obljubili in se z njo strinjali vsaj vodja trženja pri Patrii Tuomas Korpi, nekdanji izvršni podpredsednik Patrie Heikki Hulkkonen ter odgovorni pri Patrii za slovenski projekt Reijo Niittynen. Zavedali naj bi se namreč, da četudi bi ponudili najboljše pehotno bojno vozilo, brez politične podpore vladajoče stranke in lokalnega zastopnika, ki prav tako uživa podporo vladajoče stranke, v postopku naročila ne bodo uspeli. V Patrii so si tako za lokalnega zastopnika želeli podjetje, ki ni v sporu z vlado.

Riedl naj bi jim namreč pojasnil, da bo tehnična kakovost na izbiro vplivala v največ v 40 odstotkih, ostalih 60 odstotkov pa bo odvisno od politične odločitve in lobiranja. To informacijo naj bi Patria dobila tudi od slikarja Jureta Cekute in brigadirja Petra Zupana, ki se bosta zaradi domnevne prodaje podatkov zagovarjali v zadevi Patria II.

S Cekuto je Patria že načrtovala možnosti za "politični inženiring" in sestanke s predsednikom vlade, ministrom za obrambo in načelnikom Generalštaba Slovenske vojske, je danes razložila sodnica Barbara Klajnšek. Ker pa Cekuta s pridobivanjem politične naklonjenosti ni bil uspešen, naj bi ga zadolžili za logistični del posla, za politično naklonjenost pa naj bi kot podagent Reidla poskrbel Walter Wolf, ki je prav tako izločen iz postopka, saj je v Kanadi.

Tukaj naj bi v igro "vstopil" Zagožen, ki da je bil vplivna osebnost v politiki in gospodarstvu, član SDS, pa tudi prijatelj Janše, meni sodišče. Prvo srečanje naj bi se zgodilo februarja 2005 v Mariboru, Riedl pa se je že naslednji dan Zagožnu po elektronski pošti zahvalil za srečanje. Zagožen naj bi se kasneje srečal tako s Korpijem kot Niittynenom, kar po mnenju sodnice ne bi bilo potrebno, če Zagožen ne bi predstavljal Janše. Pri Zagožnu so v rokovniku našli tudi zapis "Krko-oklepniki". "Krko" naj bi bil Krkovič.

Tudi sicer so razni zapisi, predvsem elektronski, tisti, ki dokazujejo krog vplivanja, obljubljanja in sprejemanja provizije, od zapisnika sestanka 1. septembra, do elektronskih sporočil, v katerih se je omenjalo provizije, je ocenilo sodišče. Dogovor naj bi dokazoval tudi osnutek internega zapisa, ki je nastal v Rotisu, da bodo dobili obljubo, da bo Patria delala z njimi, nekaj dni po sestanku pa so po faksu tudi prejeli potrditev zastopanja.

Na aktivno vlogo Janše naj bi kazal tudi osnutek elektronskega sporočila, namenjenega Riedlu, ki ga je sestavila Črnkovičeva žena in v katerem se omenja poznanstvo z Janšo, je danes povedala sodnica. Zapis je dodatna potrditev vpliva Janeza Janše, ki se je kazal tudi v zapisih v drugih dokumentih, sicer se ga sploh ne bi omenjalo, je še menila Klajnškova.

Za Riedlovo podjetje je bila dogovorjena 7,5-odstotna provizija, vendar je bilo 4,2 odstotka namenjeno Walterju Wolfu "za organizacijo" s pripisom, da je to SDS ter "PM Janza". Janša naj bi prek Zagožna sprejel obljubo plačila provizije prav iz tega dela, namenjenega Wolfu.

Zagožen naj bi po navodilih Janše prek Wolfa, ta pa prek Riedla avgusta 2005 in julija 2006 od Niittynena večkrat zahteval 30-odstotno predplačilo obljubljene provizije. Avgusta 2006 je tudi pisno privolil v izplačilo 30-odstotnega deleža provizije v 30 dneh od začetka veljavnosti kupoprodajne pogodbe med ministrstvom za obrambo in Rotisom. Patria je 2. februarja 2006 Riedlovi družbi RHG tudi nakazala 3,6 milijona evrov, od tega je bilo štiri dni kasneje na Wolfov osebni račun nakazanih 2,3 milijona evrov.

Priče sicer kazenskega ozadja postopka niso neposredno potrdile, po besedah sodnice pa tudi iz povedanega med zaslišanji izhaja, da je bilo govora o politični podpori in naklonjenosti stranke.

Črnkovič naj bi nagrado obljubil takoj po sestanku 1. septembra 2005 v prostorih HSE, ki ga je organiziral Wolf, trdi sodišče. Wolfa sicer na sestanku ni bilo, so se ga pa poleg Črnkoviča udeležili še Krkovič, Zagožen, Riedl ter Reijo Niittynen.

Čeprav ne Krkovič ne Zagožen pri nabavi osemkolesnih oklepnikov nista imela nobenih pristojnosti in pooblastil, je Zagožen na sestanku za lokalnega partnerja Patrie predlagal družbo Rotis, je opozorilo sodišče. Krkovič in Črnkovič pa naj bi Riedlu in Niittynenu povedala, da bodo v primeru, če Patria "ne bo vplivala", zahteve za osemkolesne oklepnike bolj v skladu s tehničnimi značilnostmi vozila pandur II, ki ga izdeluje družba Steyer-Daimler-Puch. Navedeno po besedah sodnice izhaja iz zapisnika o sestanku.

Iz šablone vplivanja, najdene na Črnkovičevem računalniku, izhaja da se bo del dobička Rotisa delil na štiri enake dele med "TK+JZ+IC+stranka". Črnkovič trdi, da je to šablona za delitev dobička v projektu biomase, a sodišče meni, da je šlo v primeru biomase le za idejo, torej da zadeva še ni bila tako daleč, da bi lahko govorili o delitvi dobička.

Janša naj bi bil sicer prav prek Zagožna stalno obveščen o celotnem dogajanju, sam pa se po navedbah sodišča ni želel izpostavljati oziroma se srečevati s predstavniki Patrie, da ne bi za to izvedeli novinarji oziroma javnost. Vendar naj bi v Patrii dobili zagotovilo, da lahko od Zagožna, Krkoviča in Petra Zupana kadar koli dobijo potrdilo o naklonjenosti Janše poslu.

Sodnica je opozorila na trditve obrambe, da je Riedl med dogovarjanjem dajal neresnične izjave. Taki argumenti se ji zdijo nesprejemljivi, saj bi Riedl lahko s takim ravnanjem ogrozil svoje sodelovanje s Patrio, z njo pa je sodeloval pri poslih v več državah.