Obžalovala je tudi, da prejšnja vlada kljub referendumski grožnji ni že konec lanskega leta sprejela nujnih operativnih korakov.

Bratuškova je odgovarjala na vprašanje Mateja Tonina (NSi), ki ga je zanimalo, kdaj bo družba za upravljanje terjatev bank oziroma slaba banka začela operativno delovati.

Predsednica vlade je najprej izrazila upanje, da bo ta vlada zadnja, katere prva prioriteta bo sanacija bank, in da jim bo uspelo ta projekt uspešno pripeljati do konca.

Spomnila je, da je bil zakon sprejet oktobra lani, zaradi zahteve po referendumu, ki jo je po zgodbi s podpisi k pobudi sindikatov vložila prav PS, pa uveljavljen konec decembra.

Uredba za prenos terjatev na slabo banko je bila po drugi strani sprejeta marca, takrat pa je bila tudi registrirana družba za upravljanje terjatev bank. Bratuškova se je vprašala, zakaj uredba ni bila pripravljena že v času od oktobra do decembra lani, tako da bi se slaba banka lahko že takoj z novim letom začela pripravljati na operativne postopke.

Cilj vlade je bo besedah premierke še naprej, da se junija izvedejo prvi prenosi terjatev na slabo banko oziroma da se takrat z zakonskimi orodji reši prvi primer.

Zagotovila je, da se je vse od začetka tudi sama zelo operativno vključila v to delo, a se tistega, kar je bilo zamujeno od oktobra do decembra lani, po njenih besedah ne da nadoknaditi v štirih tednih.

Tonin jo je takoj spomnil, da je bila tudi sama podpisnica zahteve za referendum o slabi banki, ki je preložila uveljavitev zakona. Zanimalo ga je, kaj bistvenega se je spremenilo, da zdaj, ko vodi vlado, podpira slabo banko.

Bratuškova je odgovorila, da se je kritika opozicije nanašala predvsem na to, da ni bilo jasno, koliko bo davkoplačevalce takšna sanacija bank stala. Te izračune bi morali imeti, ko se je zakon sprejemal, je prepričana.

Ob zavedanju, da ni časa za iskanje drugačnih rešitev, pa je povedala, da zakon predvideva vrsto ukrepov in slaba banka je le eden od njih.

Prejšnja vlada je poudarek dajala predvsem prenosu terjatev, trenutna pa se posveča tudi drugim orodjem. Del bančnih terjatev se bo tako res preneslo na slabo banko, obstajajo pa še drugi mehanizmi, kot so na primer državna poroštva. Premierka pravi, da se bo izkoristilo v glavnem vse, kar zakon omogoča.