Ob 100. rojstnem dnevu tržaškega pisatelja Borisa Pahorja bo danes v klubu Cankarjevega doma potekalo celodnevno znanstveno srečanje Pahoriana danes o vlogi in širokem vplivu še vedno dejavnega in polemičnega pisatelja. 

Znanstveno srečanje bosta uvedla predsednik uprave Mladinske knjige Založbe Peter Tomšič ter predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), akademik Jože Trontelj. Zaradi zdravstvenih težav se srečanja ne bo udeležil prej napovedani Alojz Rebula, bodo pa organizatorji uvodoma prebrali njegov Nagovor (o) prijatelju.

V nadaljevanju bodo med drugimi spregovorili Evgen Bavčar, Cristina Benussi, Peter Scherber, Barbara Pregelj, Miroslav Košuta in Tatjana Rojc. Sklepne misli ob srečanju bo podal kar Pahor sam. Srečanje organizirata Mladinska knjiga Založba in Cankarjeva založba v sodelovanju s Cankarjevim domom in Francoskim inštitutom.

Boris Pahor, rojen v Trstu 26. avgusta 1913, velja za enega najbolj znanih slovenskih pisateljev. V Evropi je zaslovel predvsem z deli, v katerih opisuje grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, v Sloveniji in pri slovenski manjšini v Italiji pa je poleg literarnega opusa znan tudi po družbeno-političnem angažmaju.

Med Pahorjevimi deli velja, poleg najbolj znane Nekropole, omeniti zbirko novel Mesto v zalivu ter romana Nomadi brez oaze in Spopad s pomladjo. S svojimi deli je Pahor zaslovel najprej v tujini, šele kasneje so njegovo pisavo prepoznali v domovini.

Pahor je prejemnik številnih literarnih nagrad. Med drugim ga je leta 2007 Francija odlikovala z redom viteza legije časti, leta 2011 pa mu je podelila še francoski znak komturja v umetnosti in humanistiki. Leta 2008 je Pahor prejel italijansko nagrado Premio Napoli, leta 2010 pa je bil odlikovan s častnim križcem za znanost in umetnost republike Avstrije. Prešernovo nagrado je prejel leta 1992.