Občutek, da nas nekdo opazuje, je evolucijski mehanizem, ki nas ohranja pozorne in pripravljene na razne interakcije, preden do teh sploh pride.

Čeprav povečini spremljamo položaje glav drugih ljudi in smer njihovega pogleda, nam to onemogočajo določene okoliščine kot je tema, ali pa nošenje sončnih očal.

Raziskave so pokazale, da se v takšnih okoliščinah vmešajo naši možgani – da bi nas pripravili na potencialne grožnje, nam dajejo občutek, kot da nas nekdo opazuje.

Profesor Colin Clifford, psiholog z Univerze v Sydneyju pravi, da smo tako pač zvezani. Neposredeni pogled lahko pomeni izraz prevlade ali pa grožnje, česar ne bi hoteli spregledati. Zato je najvarnejša strategija preprosto domnevati, da ta nekdo opazuje, še dodaja.

Raziskovalci so skupini prostovoljcev naročili, naj ocenijo, v katero smer gleda vrsta obrazov, katerih oči so bile zakrite. Četudi je bilo le stežka dognati, kam dejansko so pogledi obrazov uprti, so udeleženi povečini menili, da opazujejo njih.

Nadaljnje raziskave bodo poskušale dognati, če je ta tendenca priučena ali pa gre za genetsko lastnost, kar bi lahko pomagalo razložiti, zakaj avtisti le stežka vedo, če jih kdo gleda, in zakaj ljudje s socialno anksioznostjo pogosteje kot ostali domnevajo, da so opazovani.