Slovenija

Slovenci državi dolgujemo 900 milijonov evrov

R.S.
15. 4. 2013, 09.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Za danes napovedana objava davčnih dolžnikov na spletnih straneh davčne in carinske uprave na sramotilni steber postavlja skoraj 16 tisoč pravnih in fizičnih oseb.

Thinkstock

Ob tem pa se postavlja vprašanje ali je javna objava davčnih dolžnikov rešitev ali dodatna škoda za gospodarstvo? Davčna in carinska uprava sta danes na svojih spletnih straneh objavili seznam tisočih, ki imajo neporavnane davčne obveznosti večje od 5 tisoč evrov in je njihov dolg starejši od 90 dni. Po oceni državnega zbora naj bi bilo 90 dni dovolj, da zavezanec ugotovi, da dolg obstaja in ga tudi poravna.

Za novodobni sramotilni steber je kriva vlada Janeza Janše, ki je, kot izgleda, po načelu najkrajše poti v isti žakelj spravila pravne in fizične osebe in tiste, ki so za nastali dolg krivi sami ali pa so se v situaciji znašli zaradi svojih neplačnikov oziroma se je njihovo finančno stanje v zadnjem času močno poslabšalo zaradi drugih dejavnikov  in posledično niso sposobni poravnati svojih obveznosti. Priznati moramo, da je bil namen vlade dober – zmanjšati davčni dolg, ki skupaj znaša okoli 900 milijonov evrov.

Na seznam bodo uvrščeni le dolžniki z več kot 5000 evri dolga, takšna meja pa se zdi prenizka celo premierki Alenki Bratušek, ki je še dodala, da se je potrebno zavedati, da pri tistih, ki so v določenih postopkih in dolga ne morejo plačati, plačila kljub objavi ne moremo pričakovati.  Na Dursu so takšne primere pojasnili  s tem, da zavezancem, ki davka niso zmožni plačati zaradi utemeljenih ali objektivnih razlogov, na katere sami niso mogli vplivati, že obstoječa zakonodaja omogoča različne dogovore in jih v tem primeru ne obravnavajo kot dolžnike.

Je pa potrebno pri tem poudariti, da je vlada za tiste, ki so samozaposleni spremenila zakonodajo, ki po novem takšnih dogovorov ne dovoljuje. Torej način zaposlitve, ki ga je politika zelo vzpodbujala in celo subvencionirala, je posameznike v tem primeru močno zapostavila in jim celo škodila.

Po navodilih informacijske pooblaščenke je seznam neplačnikov oblikovan v formatu jpg, ki onemogoča indeksiranje podatkov. Pooblaščenka je namreč Durs opozorila, da s temi podatki ni dovoljeno vzpostavljati novih zbirk osebnih podatkov, prav tako pa objavljenih podatkov tudi ni dovoljeno vnašati v že obstoječe zbirke osebnih podatkov.

V gospodarstvu javni objavi dolžnikov nasprotujejo. Kot pravijo na Gospodarski zbornici Slovenije, je takšen ukrep škodljiv in tudi sporen. Enakega mnenja so tudi na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Takšna javna izpostavitev  lahko povzroči dodatno poslovno škodo in pogosto tudi neupravičen medijski linč. Dodajajo še, da bodo podjetja zaradi negativne javne podobe še težje pridobivale posle, stranke in poslovne partnerje.

Vsekakor je potrebno rešiti trenutno situacijo pomanjkanja prilivov v davčno blagajno, ampak zakaj so vsi drugi načini izterjave davščin tako neučinkoviti? Zdi se, da se je politika lotila reševanja pomanjkanja prilivov v davčno blagajno po liniji najmanjšega odpora in nekoliko po otročje – čim prej zatožiti mami. V trenutni situaciji bi pričakovali odgovorne in dobro načrtovane rešitve, ki bi poskrbele za ponoven zagon gospodarstva, ne pa poteze, ki mu lahko še dodatno škodijo.