Na konferenci, ki je ponudila vpogled v pivske navade in alkoholno politiko v državi, so pozornost namenili uživanju alkohola med mladimi.

Slovenski mladostniki se po pogostosti opijanja uvrščajo nad evropsko povprečje, je poudarila Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje. Kar četrtina vseh smrti med mladimi od 15 do 19 let je povezanih z alkoholom. Posebno problematični so po njenem maturantski izleti, na katerih se mnogi mladi opijejo tudi do nezavesti.

Podobno so ugotavljali tudi drugi udeleženci konference. Maja Zorko z Inštituta za varovanje zdravja je tako izpostavila, da je za otroke z vidika čezmernega oziroma škodljivega pitja alkohola prvi tvegan dogodek valeta oziroma zaključek osnovne šole.

Družbena sprejemljivost pitja alkohola je po mnenju Tadeje Hočevar z Inštituta za varovanje zdravja del slovenske kulture. Otroci pridejo prvič v stik z alkoholom pogosto kar doma, ponavadi jim ga ponudijo starši. O tem, da predstavlja alkohol problem, v slovenski družbi še ni splošno sprejeto mnenje, razhajajo pa se tudi mnenja, kako naj bi se problem reševalo, je dejala.

Da sodi Slovenija med t.i. "mokre kulture", kjer je uživanje alkohola vključeno v posameznikov vsakdan, je opozorila Zorana Medarić z Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. Rezultati raziskav tako kažejo, da kar 22 odstotkov srednješolcev občasno uživa alkohol pred, med in po pouku, polovica jih alkohol občasno uživa na družinskih praznovanjih, delež tistih, ki ob koncu tedna redno posegajo po alkoholu, pa znaša 30 odstotkov.

V Sloveniji bi na področju alkoholne politike po mnenju Kerstin Petričeve potrebovali nacionalni program oziroma strategijo, ki bi povezal različne vladne resorje, lokalno in nacionalno raven, nevladne organizacije in civilno družbo.

Med učinkovitimi ukrepi na področju alkoholne politike je Kerstin Petričeva poleg povišanja cene alkoholnih pijač omenila še licenciranje lokalov, v katerih se točijo alkoholne pijače, in prepoved oglaševanja tovrstnih pijač.

Cenovno zahtevnejši, a politično pogosto bolj sprejemljivi ukrepi, so organizirano svetovanje v primarnem zdravstvenem varstvu, naključno testiranje voznikov in izobraževanje prebivalstva. Šele izvajanje vseh omenjenih ukrepov pa lahko pomeni celovito alkoholno politiko, ki ima tudi velik učinek, je ocenila Kerstin Petričeva.

Država bi se po njenem lahko resneje ukvarjala z dvigom cen alkoholnih pijač, problematične lokale, v katerih se alkohol toči mladoletnikom, bi se nadziralo z uvedbo licenčnin.

Treba bi bilo tudi poskrbeti za boljšo povezanost nevladnih organizacij s stroko. Uspešnim programom bi bilo treba zagotoviti stalne vire financiranja, kar bi jim omogočilo kontinuiteto in bolj profesionalno delovanje, je poudarila. Predvsem pa je za spremembe po njenem potrebna politična volja. Težavo predstavlja javna klima, ki jim pogosto ni naklonjena.

Spreminjati način življenja in pitja alkoholnih pijač na območju, kjer so pivske navade del tradicije, je po besedah direktorja koprskega zavoda za zdravstveno varstvo Milana Kreka ambiciozna, predvsem pa dolgoročna naloga.

Statistični podatki sicer kažejo, da v zvezi s prekomernim uživanjem alkohola v zadnjih letih v obalni regiji ni premikov na boljše, je opozoril Krek. Zgovoren je po njegovem tudi podatek, da se v primerjavi z ostalimi regijami v Sloveniji tu ni razvilo veliko terapevtskih programov, ki bi se ukvarjali z odvisnostjo od alkohola.

Rezultate regijskih konferenc, ki se bodo odvile po vsej Sloveniji, bodo predstavili na drugi nacionalni konferenci o alkoholni politiki novembra na Brdu.