Kot piše v obrazložitvi nagrade, je Štefančič napisal knjigo esejev o branju, o vrtanju po Cankarjevih delih, o svojem osebnem srečanju z opusom vrhunskega pisatelja. Nameni se Cankarja prebrati od A do Ž, napove, da mu bo "skakal v besedo", kar počne odločno, odkrito in neobremenjeno, piše v utemeljitvi. Avtor se močno opre na film, kar ne preseneča, saj je neprekosljiv poznavalec filmske produkcije ter v Cankarjevem pisanju prepoznava vrhunsko sposobnost slikanja zgodb in izpisovanja podob.

Med finalisti za Rožančevo nagrado so bili še Boštjan Narat z zbirko esejev Podaja v prazno, Luka Novak s knjigo Polje gastronomije: od racionalizma prek absolutizma do družabnih omrežij, Urban Vovk z esejistično knjigo Kdo drug in kje drugje: eseji in razprave (2008-2018) ter Uroš Zupan za knjigo Ene in drugi: (lepljenka).

Člani žirije so bili Ifigenija Simonovič (predsednica), Manca Košir, Mateja Komel Snoj, Marko Golja in Tomo Virk.