Kultura

»Odrskih desk ne pogrešam«

STA
18. 10. 2015, 09.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Letošnja prejemnica Borštnikovega prstana Ljerka Belak je energična in duhovita sogovornica. Ne glede na vlogo, v katero igralec stopi, se ji zdi pomembno, da z osebo na odru čuti tudi gledalec: »Potem pa je vseeno, lahko se smejimo ali jočemo.«

STA

Belakova je igralsko pot začela v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, kjer je odigrala več kot sto različnih predstav. Po letu 1993 se je pridružila igralskemu ansamblu Mestnega gledališča ljubljanskega. Ob delu v poklicnih gledališčih je ves čas sodelovala z ljubiteljskimi gledališkimi skupinami doma in na avstrijskem Koroškem. Igrala je tudi v filmih in na televiziji.

V dolgoletni karieri je nastopila v komedijah, farsah, dramah, tragedijah, glasbenih postavitvah, mladinskih in otroških igrah. Na vprašanje, ali ji je bil kateri žanr še posebej pri srcu, pove, da so jo sicer 'nekoliko štemplali s komedijo', kar ji je bilo všeč, saj je tudi po naravi tak človek, a to ne pomeni, da ji ni bilo blizu tudi kaj drugega, resnega. »Bilo je prekrasno, ko je bilo oboje skupaj, na primer melodrame. Takrat so se pol predstave smejali, potem pa so počasi na plan začeli vleči robčke. Slišal si en smrkec, drugi smrkec, na koncu pa so bili vsi objokani. In je občinstvo reklo: 'Kako je bilo pa to fajn, da smo lahko vsi jokali!' To je drugačen, a prav tako dober občutek, da si kot igralec sposoben vzbuditi tudi katero drugo čustvo, ne le smeh,« je menila.

PISANA PALETA ČUSTEV

Belakova poudarja, da občinstvo v gledališče pride v prvi vrsti zato, da doživi pisano paleto čustev. Najpomembneje pa se ji zdi, da se čustva, ki jih posreduje igralec, srečajo z gledalčevimi: »Če se srečamo, je to vse. Zato igralci delamo in občinstvo pride zato, da se srečamo na sredini. Potem pa je vseeno, ali se smejimo ali jočemo. Če pa je oboje skupaj, je še toliko lepše!« To je po njenem mnenju cilj vseh igralcev.

Belakova posebno ljubezen goji do radia, kjer je sodelovala pri več kot 200 radijskih igrah, v pokoju pa vodi oddajo Storž, namenjeno starejšim. Prav tako ji nista tuja film in televizija. Med drugim je igrala v 20 televizijskih dramah, bila je Teta Mica v Kavarni Astoria režiserja Jožeta Pogačnika in Marjola v filmu Carmen Metoda Pevca. Poleg oddaje Storž trenutno Belakova sodeluje tudi pri pogovorni oddajo v živo Dost mam! na NET TV. V njej obdelujejo aktualne teme, gledalci pa kličejo in izrazijo svoje mnenje ali povedo zgolj to, kako se počutijo.

DENAR NI VSE

Borštnikova nagrajenka z igralskim kolegom in partnerjem Bogomirjem Verasom še vedno obiskuje osnovne šole, prav tako nastopa na koncertih šansonov Svetlane Makarovič. »To delam večinoma brezplačno, a mi ne predstavlja težavo. S partnerjem se rada odzoveva, saj denar ni vse,« pravi igralka. Če kdaj kaj zasluži, del zaslužka tudi podari za pomoč živalim v zavetiščih ali za matere v stiski: »Če pomagaš, se bolje počutiš in lažje spiš. Nikoli ne veš, kaj bo s teboj jutri. Ko boš ti kaj potreboval, bo pa tebi nekdo pomagal.«

SLOVO OD ODRSKIH DESK

Na vprašanje, ali pogreša odrske deske, Belakova odvrne:  »Veste, da jih niti ne pogrešam, ker sem tako pogosto stala na njih in jih imela zelo rada. Prav nič se mi niso zamerile, da bi odšla z nekim sovraštvom. Zdi pa se mi, da je bilo prav, da sem šla, saj so za nami mladi. Da sem jaz lahko prišla, je tudi nekdo šel. Mislim, da je to dobro.«