Kultura

Moje pesmi, moje sanje še danes živijo

A.M.
5. 8. 2014, 21.39
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Salzburg tradicionalno velja za Mozartovo mesto in mesto klasične glasbe, ki po svetu slovi po poletnem festivalu. Kljub temu pa skoraj polovica turistov mesto obišče zaradi muzikala Moje pesmi, moje sanje z dogajanjem, postavljenim v Salzburg, kjer so film tudi deloma posneli.

Profimedia

Moje pesmi, moje sanje so broadwaysko premiero doživele novembra 1959. Avtorja glasbe sta Richard Rodgers in Oscar Hammerstein II., libreto pa sta napisala Howard Lindsey in Russel Crous.

Libreto temelji na resnični zgodbi o Marii Rainer, njeni poroki z Georgom von Trappom in njegovi družini pojočih mladostnikov, pobeg družine pred nacisti pa je dal zgodbi napeto dramsko jedro.

Profimedia
Filmska verzija iz leta 1965 z Julie Andrews v glavni vlogi je osvojila tri oskarje in dala enega najbolj prodajanih albumov s filmsko glasbo vseh časov. Kot so zatrdili v salzburškem turističnem centru, polovica turistov mesto obišče zaradi muzikala. »Da 300.000 turistov pride v Salzburg skoraj izključno zaradi muzikala, gre za veliko zgodbo o uspehu,« je dejal vodja centra Herbert Brugger. Turistični avtobusi obiskovalce po poteh muzikala popeljejo dvakrat dnevno, redno pa v mestu organizirajo tudi tematske večerje in večerne koncerte. Poleg tega so v tamkajšnjem lutkovnem gledališču pripravili svojo verzijo muzikala. Ob tem je zanimivo, da večina Avstrijcev sploh ni videla filmske verzije z Andrewsovo in Christopherjem Plummerjem.

Filmska verzija iz leta 1965 z Julie Andrews v glavni vlogi je osvojila tri oskarje in dala enega najbolj prodajanih albumov s filmsko glasbo vseh časov. 

Še danes se bo Salzburžan, če ga turist denimo vpraša, kje so znamenite stopnice do-re-mi, kjer je Maria von Trapp učila otroke peti, največkrat zmedel. Vendar pa muzikal Moje pesmi, moje sanje v mesto, ki je obsedeno z Mozartom, po besedah finskega turista Keilja Halinena, ki se je s soprogo udeležil vodenega ogleda po poteh muzikala Moje pesmi, moje sanje, prinaša raznolikost in pripomore k njegovi veličini. »To je družinski film. Prihajajo ljudje, ki so v mesto najprej prišli z nahrbtnikom, nato s partnerji, potem z družino in pozneje še z vnuki,« je dejal organizator vodenih ogledov Stefan Herzl.