Vendar to ne velja za formalne krovne in večino ostalih študentskih organizacij in študentskih funkcionarjev vseh ravni, ki po prepričanju Andreje Vezovnik samo utrjujejo dani sistem.

Eno bolj formalno organiziranih oblik tega protihegemonskega boja trenutno predstavlja Študentsko društvo Iskra, ki se je predvsem v zadnjem obdobju tudi v javnosti in medijih konstituiralo kot pomemben družbeni akter študentske in visokošolske problematike, je za STA dejala Vezovnikova.

Ob tem je omenila tudi nekaj drugih skupin in iniciativ, ki vsaj deloma izhajajo iz vrst študentske populacije ali pa predstavljajo skupno delovanje študentov in dela akademske skupnosti. To so Iniciativa za demokratični socializem (IDS), ki je izšla deloma iz študentov in neštudentov, zbranih okrog Delavsko-punkerske univerze (DPU), deloma pa tudi iz študentskega (politološkega) društva Polituss.

"Vsekakor velja omeniti gibanje Mi smo univerza (MSU), ki je lani zasedlo Filozofsko fakulteto in artikuliralo vrsto zahtev, ki so zadevale študentsko problematiko, problematiko zaposlenih na ljubljanski univerzi in so navsezadnje delovale kot obče politične zahteve, ki se kažejo predvsem v zavračanju neoliberalnega zaledja, ki prodira v visoko šolstvo in slovensko družbo," ocenjuje Vezovnikova.

Kot pravi, so bile opaznejše še druge iniciative, ki so primarno izhajale iz vrst študentov in širše akademske skupnosti, kot so Danes je nov dan, Antifa seminarji na Fakulteti za družbene vede (FDV), Svobodna univerza, Occupy gibanje 15o (Boj za) in druge. Nekatera so v osnovi izjemno heterogena in sestavljena iz mnogih akterjev z različnimi partikularnimi interesi in boji, dodaja.

V zadnjem letu vzniknilo kar nekaj tudi politično močnih skupin

Vsa ta gibanja so sicer namenoma neinstitucionalizirana, a zato nič manj pomembna in po njenih besedah nedvomno pomemben del protihegemonskega boja v visokošolskem in širšem družbenem ter ekonomskem prostoru. V tem smislu bi lahko rekli, da vse te skupine delujejo politično, saj politike po navedbah Vezovnikove ne gre pojmovati samo kot neke elitne institucionalne prakse ustaljenih političnih institucij, kot so recimo stranke, vlada ali parlament.

Ali se bodo te skupine oblikovale v neke strankarske institucije, Vezovnikova težko predvidi. Kot pojasnjuje, bo temu verjetno botrovala njihova programska odločitev, homogenizacija posamezne skupine (okrog temeljnih idej, programov, vizij) ter odločitev, ali želijo svoj protihegemonski blok graditi znotraj danega klasičnega političnega sistema ali na kakšen drug alternativen način.

Vsekakor je na področju študentskih oblik političnega boja v zadnjem letu po trditvah Vezovnikove vzniknilo kar nekaj politično močnih skupin, ki so nujno pomembne, če želimo prakticirati in pojmovati demokracijo drugače kot doslej.

V študentski Iskri upajo, da se med študenti rojeva novo gibanje

Medtem pa v Iskri upajo, da se med študenti zares rojeva novo gibanje. To je bil, kot je za STA povedal njihov član Miha Kosi, tudi njihov namen. "Naše delovanje je delovanje v smeri opolnomočenja študentstva, tistega dela družbe, ki ima ogromno kvalitet, a vedno manj možnosti za njihovo uporabo in posledično za dostojno življenje v prihodnosti," pravi Kosi.

Gibanje ne more biti institucionalizirano, zato je vedno do neke mere po navedbah Kosija neodvisno od tistega dela, ki ga v samo gibanje požene. Izpostavil je, da mnogo njihovih podpornikov simpatizira tudi z DPU in IDS, a Iskra po njegovih besedah deluje popolnoma neodvisno.

Ob tem je Kosi izrazil upanje, da bosta DPU in IDS sledili Iskrinemu načinu delovanja. V Iskri legitimnost črpajo s fakultet, delujejo med študenti, z neposrednim stikom ter tako legitimirajo svoja dejanja, ki so v prvi vrsti v interesu študentstva oz. družbe nasploh, še dodaja Kosi.

Sociolog Miha Kraševec iz Iniciative za demokratični socializem je prepričan, da med študentsko populacijo obstajajo zelo pozitivni nastavki za trajnost novega študentskega gibanja. A opozarja na nujno potrebno povezavo z zaposlenimi na univerzi. "IDS podpira vsako progresivno študentsko gibanje in sodeluje z Iskro pri akcijah, denimo pri referendumski kampanji za reformo ljubljanske študentske organizacije in pri novem zakonu o visokem šolstvu," poudarja Krašovec.

Kot bivši član gibanja Mi smo univerza pravi, da so se iz tega gibanja, ki je bilo zelo aktivno v letih 2010 - 2012, naučili napak in neuspehov, kar je bilo pomembno za formiranje Iskre, v kateri Krašovec sicer vidi glavnega akterja študentskega gibanja.