Nina Jazbec, KD Skladi, finančna svetovalka
Osebni arhiv
Nina Jazbec, finančna svetovalka, KD Skladi, d. o. o.

Življenje je polno tveganj. Na vsakem koraku se srečujemo s takšnim ali drugačnim tveganjem. Enako je tudi pri vlaganju. Obstajajo bolj in manj tvegane naložbe. Tudi vlagatelji, ki vlagajo v manj tvegane naložbe,so izpostavljeni tveganju, in sicer, da zaradi svoje odločitve ne bodo ohranjali realne vrednosti svojih prihrankov.

Če primerjamo varčevanje v vzajemnih skladih s klasičnimi varčevalnimi produkti, ugotovimo, da je najpomembnejša razlika v tem, da nam klasični produkti ponujajo vnaprej znan fiksni donos. Vzajemni skladi pa nam omogočajo, da lahko ob sprejemanju višjega tveganja na daljše obdobje pridemo do veliko višjih, nadpovprečnih donosov. Lahko pa rečemo, da se klasično bančno varčevanje in varčevanje v skladih lepo dopolnjujeta. Vsekakor je najpomembnejše, da posameznik za dosego osebnih finančnih ciljev izbere najustreznejšo obliko varčevanja.

In če gremo najprej k prvi dilemi, za koga je primerno varčevanje v vzajemnih skladih? Primerno je za vse socialne in starostne strukture prebivalstva, saj je na trgu raznolika ponudba vzajemnih skladov (denarni, obvezniški, mešani, delniški in drugi), ki se razlikujejo po stopnji tveganosti in pričakovani donosnosti in to je razlog, da skladi niso namenjeni samo tveganju naklonjenim vlagateljem, temveč tudi tistim, ki bolj kot donosnost cenijo varnost. Višje tvegane naložbe dolgoročno prinašajo višji potencialni donos, kratkoročno pa lahko to pomeni tudi možnost višjih izgub, zato so primerne za vlagatelje, ki jih večja nihanja na trgih ne motijo in si želijo večji donos. Pri manj tveganih naložbah lahko varčevalec pričakuje nižji potencialni donos, sorazmerno nižja pa je tudi verjetnost izgub, zato so primerne za vlagatelje, ki jim zadostuje umirjena rast premoženja.

Pri drugi dilemi, kako in kateri sklad izbrati, bi najprej rada poudarila, da skladov ni priporočljivo izbirati zgolj na podlagi preteklih, visokih donosov, ki nam za naprej ne povejo popolnoma ničesar ali pa na podlagi nasveta naših bližnjih, ker ni nujno, da so skladi, v katere vlagajo oni, ustrezni tudi za nas. Izbira je odvisna predvsem od našega finančnega profila oziroma tipa vlagatelja, zato moramo izbrati sklade oziroma kombinacijo skladov, ki mu bodo v čim večji meri ustrezali. Prva stvar, ki jo moramo narediti, preden se lotimo vlaganja, je torej opredelitev našega profila vlagatelja, ki ga določa več dejavnikov. Odvisen je od naših finančnih ciljev in razmer, odnosa do tveganja – koliko smo pripravljeni tvegati in kakšna nihanja so za nas sprejemljiva, znanja in izkušenj in pa od časovnega horizonta naše naložbe. Pri izbiri je zelo dobrodošla pomoč finančnega svetovalca, ki nas lahko usmerja pri odločitvi. Kljub temu, da lahko večino informacij o skladih najdemo na spletu, je pri razmišljanju in odločanju o naložbi zelo dobrodošel osebni finančni posvet, saj nam lahko finančni svetovalec pomaga pri določanju profila vlagatelja in pri oblikovanju osebnega portfelja.

Za večino vlagateljev, ki želijo varčevati na daljši rok in bi radi ustvarili višje donose kot pri klasičnem bančnem varčevanju, hkrati pa ne sprejemajo previsokega tveganja, je zagotovo dobra izbira globalni mešani fleksibilni vzajemni sklad, ki ga uvrščamo med srednje tvegane sklade. Njegova bistvena prednost je fleksibilnost, kar pomeni, da se prilagaja razmeram na kapitalskih trgih. V obdobjih pozitivnih gibanj na delniških trgih so sredstva podsklada naložena pretežno v delnice, v obdobjih manj ugodnih razmer na delniških trgih pa se portfelj prerazporedi v manj tvegane naložbe, obveznice in depozite. To pomeni, da vlagatelju ni treba stalno aktivno spremljati naložb. Sklad je prava mešanica varnosti in na drugi strani donosnosti, zelo primeren je tudi za vlagatelje, ki se prvič srečajo z vlaganjem v vzajemne sklade.