Bolehno zdravstvo

Domovi za starejše delujejo na robu svojih zmogljivosti

M.V./Novice Svet24
22. 6. 2018, 11.00
Deli članek:

Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije je sklenil, da bodo z odmrznitvijo stavke počakali na novo vlado. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije pa so razočarani, ker aneks št. 1 k splošnemu dogovoru v zdravstvu za pogodbeno leto 2018 ne vključuje dviga cen zdravstvenih storitev.

Bobo
Medicinske sestre so preobremenjene. Razlog je tudi pomanjkanje kadra.

V sindikatu od vlade pričakujejo takojšnje ukrepanje. Takšno odločitev so sprejeli kljub temu, da od ministrice za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Milojke Kolar Celarc, na svoje pismo niso dobili odgovora. Predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Slavica Mencingar je po seji republiškega odbora sindikata pojasnila, da bi z dokumentom določili, kaj lahko počnejo srednja medicinska sestra, diplomirana medicinska sestra in bolničar. Služil pa bi kot orodje za razporejanje na posamezna delovna mesta, da bi se uredile »stare krivice, ki so se zgodile najstarejšim generacijam srednjih medicinskih sester, ko so jih čez noč degradirali zaradi implementacije evropske direktive, čeprav so imele opravljena izobraževanja in 20 ali več let prakse«.

STA
Milojka Kolar Celarc ne odgovarja na pisma sindikatov.

Velika preobremenjenost

Mencingarjeva je v pismu ministrici sicer opozorila, da so težave zaradi preobremenjenosti, na kar opozarjajo že leta, posledica zastarelih standardov in normativov, pomanjkanja kadra ter nenehnih dodatnih nalog, ki se jim nalagajo vedno znova. Opozorila je, da se situacija le še poslabšuje, saj se dnevno soočajo z odhodi medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v tujino ali iz poklica.

V skupnosti socialnih zavodov pravijo, da vlada že od lanskega junija ostaja gluha za njihova opozorila.

V domovih za starejše na robu

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije pravijo, da cene zdravstvenih storitev od lanskega junija ne pokrijejo več niti stroškov plač delavcev, kaj šele materialnih stroškov in amortizacije, opozarjajo. Po njihovih izračunih bodo domovi za starejše in posebni socialni zavodi v letošnjem letu pri zagotavljanju zdravstvenih storitev svojim stanovalcem zaradi prenizkih cen ustvarili dobrih deset milijonov evrov izgube. Kot so zapisali, je povsem nesprejemljivo, da se pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo iz oskrbnin, ki jih plačujejo stanovalci, zlasti ob dejstvu, da stanovalci domov za starejše in njihovi svojci iz lastnega žepa krijejo že kar 70 odstotkov stroškov domske oskrbe, ta delež pa se kljub visoki gospodarski rasti iz leta v leto povečuje.