Pritožbena seja

Je Gorenjc ženo "umoril" ali "ubil"? Odločali bodo višji sodniki osebno

J.V./STA
29. 11. 2023, 18.55
Posodobljeno: 29. 11. 2023, 19.00
Deli članek:

Višje sodišče v Ljubljani je danes opravilo javno sejo, na kateri so obravnavali pritožbe tožilstva in obrambe na sodbo, s katero je prvostopenjsko sodišče Žarka Gorenjca obsodilo na 23 let zapora zaradi umora žene, ki jo je zadavil s pasom kopalnega plašča. Višji sodniki so odločili, da bodo sami opravili obravnavo in na njej zaslišali več izvedencev, tudi iz tujine.

Robert Balen/Večer
Žarko Gorenjc je svojo ženo Jasno zadavil s pasom kopalnega plašča.

Sodni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je Gorenjca obsodil, da je marca 2021 zgodaj zjutraj v domači hiši pri Grosupljem svojo 36-letno ženo zadavil s pasom kopalnega plašča. Sklenil je tudi, da je bil umor posledica dolgotrajnega nasilja. Po takratnih pojasnilih predsednika senata Bernarda Tajnška si je Gorenjc ženo lastil kot objekt in jo nadzoroval tudi z omejevanjem stikov z družino in prijatelji. Do nje naj bi bil tudi fizično in psihično nasilen, večkrat naj bi ji tudi grozil, da ne bo prišla živa iz hiše.

Na sodbo prvostopenjskega sodišča sta se pritožili tako tožilstvo, ki je za umor predlagalo 28-letno zaporno kazen, kot tudi obramba. Slednja je namreč prepričana, da kritičnega dne ni šlo za umor iz zahrbtnih nagibov, pač pa uboj. Obramba zato predlaga, da se sodba okrožnega sodišča razveljavi in da se v ponovljenem postopku sojenja dopolni dokazni postopek glede ugotavljanja prištevnosti Žarka Gorenjca v času storitve kaznivega dejanja umora.

Obramba je na Hrvaškem namreč našla izvedenko Sanjo Elizabeth Radeljak, ki s precejšnjo stopnjo verjetnosti ocenjuje, da je bil Gorenjc v času umora neprišteven, je danes pojasnil njegov odvetnik Gorazd Fišer. Obramba izpodbija tudi višino izrečene zaporne kazni, ob čemer je prepričana, da je sodišče pri izreku kazni dalo premajhen poudarek olajševalnim okoliščinam. Za kaznivo dejanje uboja predlaga sedem let zapora, če bo višje sodišče vztrajalo pri kaznivem dejanju umora, pa 15 let zapora.

Razveljavitev sodbe zahteva tudi tožilstvo, ki se ne strinja z nekaterimi olajševalnimi okoliščinami, ki jih je pri odmeri kazni naštelo sodišče. Sodišče je pri odmeri kazni dalo prevelik poudarek predhodni nekaznovanosti Gorenjca, pa tudi dejstvu, da je Gorenjc kaznivo dejanje umora storil pod vplivom psihoaktivnih substanc, je poudaril višji državni tožilec Iztok Stražar.

Tožilstvo vztraja pri predlogu, da se Gorenjcu za umor izreče 28 let zaporne kazni, prav tako predlaga, da sodišče zavrže pritožbe obrambe. Slednja se s tem ni strinjala. Nekaznovanost ne more biti oteževalna okoliščina, je danes poudaril Fišer. Spomnil je tudi, da je obtoženi že od mladosti podvržen zlorabi drog. "Iz tega se je težko izkopati, zato ni upravičeno, da se to upošteva kot oteževalno okoliščino," je poudaril.

Senat višjega sodišča je sklenil, da bo drugostopenjsko sodišče samo opravilo obravnavo, na kateri bodo zaslišali več izvedencev, tudi izvedenko iz tujine.