Nadzor meje s Hrvaško

Pri Jelšanah domačinom gledajo v dokumente, tujci pa mimo po makadamskih poteh

Danijel Cek
28. 11. 2023, 19.25
Deli članek:

Po vzoru Avstrije, ki s policijskim nadzorom na naši meji vztraja od leta 2015, in po nedavni odločitvi Italije je tudi Slovenija uvedla nadzor na mejah z Madžarsko in Hrvaško.

PU Koper
Policijska mejna kontrola je pred dnevi odkrila srbskega voznika tovornjaka, ki je prevažal 20 migrantov. Če na meji ne bi bilo kontrole, bi Srba do Trsta ločilo le dobre pol ure vožnje.

Od 21. oktobra, ko je Slovenija po pritisku Italije z enakim ukrepom obnovila mejni nadzor, so policisti koprske policijske uprave na nekdanjih mejnih prehodih, ki jim zdaj rečejo kontrolne točke, obravnavali 172 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo; 138 so jih takoj vrnili hrvaškim kolegom, 34 tujcev pa je zaprosilo za mednarodno zaščito, zato so jih odpeljali v azilni dom. To je izplen ponovne uvedbe nadzora na meji s Hrvaško v prvem mesecu. Po mnenju odgovornih na koprski policijski upravi je začasna uvedba ponovnega nadzora na državni meji upravičila svoj namen. Policisti koprske uprave so sicer letos obravnavali že 8137 migrantov, ki so nezakonito prestopili mejo, kar je skoraj polovico manj, kot so jih prestregli od začetka prejšnjega leta do 21. novembra lani. Z odprtjem meje s Hrvaško so se korenito spremenili načini prestopanja migrantov čez hrvaško-slovensko mejo, predvsem pa kraj prehajanja meje.

Primorska izgubila »primat«

Do letošnjega leta je bila Primorska absolutno najbolj zaželen kraj migrantov za ilegalno prestopanje meje, kar je zaradi bližine italijanske meje tudi logično. V celotnem letu 2022 je slovenska policija po nezakonitem prestopu meje prestregla 32.024 migrantov, od tega kar dobrih 55 odstotkov na Primorskem, 33 odstotkov na širšem Dolenjskem in samo osem odstotkov na štajerskem koncu države.

O.M.
Največ migrantov policisti prestrežejo na Dolenjskem v okolici mejnega prehoda Rigonce.

Stanje je letos še več kot postavljeno na glavo. Od 50.622 migrantov, ki so jih slovenski policisti ustavili v prvih letošnjih desetih mesecih, so jih kar 78 odstotkov odkrili na območju novomeške policijske uprave in samo slabih 16 odstotkov na območju koprske. V primerjavi s prejšnjim letom se je število migrantov tako bistveno povečalo (do konca leta bi se skoraj utegnilo podvojiti), za več kot enkrat se je povečalo tudi število prošenj za azil. Lani jih je za mednarodno zaščito zaprosilo 21.452, do konca letošnjega oktobra pa že 48.996.

Vsi končajo v azilnem domu

Dejstvo, da za azil po novem zaprosijo skoraj vsi, verjetno tudi botruje njihovi izbiri poti. Da bi se čez našo državo prebili neopaženo, je malo verjetno, ko jih ustavijo, pa tako ali tako vse odpeljejo v Ljubljano. Kjer se lahko spočijejo, okrepčajo in čez kakšen dan nadaljujejo pot proti Italiji. Med migranti je že drugo leto največ Afganistancev, lani so bili na drugem mestu državljani Burundija in na tretjem Indijci, letos pa so na drugem državljani Maroka in na tretjem Pakistanci.

Spremenili način potovanja

V zadnjem letu se je spremenil tudi način njihovega potovanja. Če so jih vodiči prej vozili peš čez mejo po gozdovih, travnikih in čez reke, jih zdaj usmerijo na vlake in avtobuse, migrante vozijo prevozniki tudi v avtih. Čim več, kolikor jih seveda lahko stlačijo v avtomobile. Vlada je prejšnji teden podaljšala nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko. Najprej za 20 dni, po besedah notranjega ministra Boštjana Poklukarja pa bodo po 21. decembru nadzor podaljšali še za pol leta. Minister je pojasnil, da bo naša država to storila zaradi srednje stopnje teroristične ogroženosti pri nas in visoke stopnje te ogroženosti v celotni Evropski uniji.

Domačini se smejijo

Po ministrovem mnenju prebivalstvo ob meji tega nadzora ne bo občutilo. »Ne želimo si dolgih kolon in zaustavitve pretočnosti na nekdanjih mejnih prehodih,« je zagotovil. Kot kaže, naša država ob tem spet sledi ukrepu Italije, saj je Poklukar povedal, da mu je italijanski kolega neformalno dejal, da tudi oni razmišljajo o podaljšanju nadzora za pol leta.

Primož Lavre
Večina prijetih migrantov zaprosi za azil. Prepeljani so v Ljubljano, nato praviloma izginejo neznano kam.

Domačini ob hrvaški meji, ki so se pred leti pritoževali nad vse večjim številom migrantov po njihovih vaseh, o ponovnem nadzoru policije na meji nimajo dobrega mnenja. Ne zaradi tega, ker bi menili, da takšen nadzor ni potreben, ampak zaradi tega, ker policisti nadzorujejo nekdanje glavne mejne prehode, medtem ko jih na stranskih poteh in cestah, tudi asfaltiranih, sploh ni. Pri Jelšanah denimo policisti zahtevajo dokumente od vseh, tudi domačinov, ki vozijo čez nekdanji mejni prehod proti Rupi, medtem ko prevozniki migrantov brez dokumentov vozijo tujce čez Novokračine ali po makadamski cesti med Munami in Starodom.