Rastoder se je 25. maja zvečer pripeljal pred Policijsko postajo Ljubljana Center in dežurnemu naznanil, da je dan prej v predmestju švicarskega Berna z zidarskim kladivom umoril svojo 68-letno mater.

Slovenski policisti so vzpostavili stik s švicarskimi kolegi, ki so v spalnici stanovanja v Ostermundignu zares našli truplo ženske, ki je umrla nasilne smrti. Ker pa je bil njen obraz popolnoma izmaličen, so potrebovali kar nekaj časa, da so potrdili njeno identiteto. Švicarji so sicer zahtevali Rastoderjevo izročitev, a ima slovensko državljanstvo, Slovenija pa svojih državljanov ne izroča Švici. Pri nas je Rastoder naposled pristal v mariborski enoti za forenzično psihiatrijo, od koder so ga včeraj pripeljali na Tavčarjevo v Ljubljano. Ker je kaznivo dejanje zagrešil neprišteven zaradi hudih duševnih težav, tožilstvo zoper njega ni vložilo klasične obtožnice, ampak predlog za ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva.

V preiskavi obtoževal in obžaloval

Rastoder je vztrajal pri izjavi, ki jo je dal v preiskavi, kjer je zmedeno, a podrobno opisal travmatične dogodke, življenje v otroštvu, mladosti in na splošno, odnose z mamo in družino, zato jo je sodnik Martin Jančar v nadaljevanju prebral. Mamo, pri kateri je živel od devetega leta (odraščal je pri babici in dedku v Črni gori), je Rastoder obtoževal, da ga je večkrat poskušala ubiti s kladivom, da ga je tepla s palico za bejzbol, ga hipnotizirala in rezala po rokah ter mu zlomila prste na nogi, da mu je s posodo razbila lobanjo, mu v hrano in pijačo drobila antidepresive, ki bi jih sama morala jemati, se norčevala iz njegovega videza, ga zmerjala s »pedrom« in mu prikrivala, da je njegov pravi oče pravzaprav njegov stric. Dejanje pa je pred preiskovalnim sodnikom tudi močno in v joku obžaloval.

Znorel ob pogledu v ogledalo

»Kaj je bilo tistega dne?« je sodnik Jančar še pred branjem izjave v preiskavi vprašal Rastoderja. »Se ne spomnim. Spil sem devet piv. Bil je normalen sončen dan. Mislim, da je prišla domov bolj pozno zvečer. In ko sem se pogledal v ogledalo, se mi je zmešalo,« je odvrnil obtoženi. Trdi, da se mu rane maminega trpinčenja še vedno poznajo po obrazu in lobanji, s čimer pa se sodniki, ko so ga povabili bližje, niso ravno strinjali. Kakorkoli. Mamo je Rastoder s tesarskim kladivom, ki ga je vzel v kopalnici, menda napadel med spanjem. Sam pravi, da je udaril največ štirikrat, pri obdukciji pa so na njeni glavi našteli kar 20 razpočenin, pa tudi »obrambne poškodbe« na rokah. Po umoru se niti ni trudil zakriti sledi, oprhal se je in preoblekel, sedel na skuter in se podal na 850 kilometrov dolgo pot v Ljubljano. »Pijan sem se vozil 14 ur, sicer je to osem ur vožnje,« je pojasnil.

Vodile so ga blodnje in halucinacije

Zaslišana je bila tudi izvedenka psihiatrinja Mojca Zvezdana Drnovšek, ki je ocenila, da ima Rastoder paranoidno shizofrenijo, zaradi katere pa se nikoli ni zdravil. »Njegovo dejanje na prvi pogled sicer deluje organizirano, vendar so ga pri tem vodile blodnje in halucinacije,« je poudarila. Čeprav je bil verjetno res deležen nekoliko drugačnih vzgojnih metod in je bil večkrat tepen, pa je prepričana, da gre v večini za tako imenovane psihotične fenomene. Ni neobičajno, da pacienti v blodnje vpeljejo svoje najbližje, to je bila v njegovem primeru mati, delno pa še oče in stric. Tudi rane na obrazu so zgolj halucinacije, ki po besedah Drnovškove niso tako redke. Izvedenka je sodišču svetovala »zdravljenje v strukturiranem okolju zavoda«, koliko časa naj bi trajalo, pa ni hotela napovedati. Prognoza je po njenih besedah negotova zaradi nezdravljenja in večletne zlorabe alkohola in drog, po katerih posegal prav za ublažitev svojih stisk.