Varnostno in okoljsko neustrezne

Če so na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih, so nelegalne. A se jih večina tega ne zaveda

J.P.
14. 12. 2018, 19.21
Posodobljeno: 14. 12. 2018, 19.27
Deli članek:

Generalna policijska uprava, Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor, gozdarska in kmetijska inšpekcija so v letošnjem oktobru izvedle skupen nadzor nad delovanjem trinajstih motokros prog po vsej Sloveniji.

D. P.
V Sloveniji imamo preveč nelegalnih, varnostno in okoljsko neustreznih motokros prog.

Inšpekcija za okolje in naravo ugotavlja, da se izvajalci premalo ali sploh ne zavedajo zahtev zakonodaje, ki v Sloveniji ne dovoljuje umeščanja motokros prog in podobnih objektov v naravno okolje in tudi ne na kmetijska ali gozdna zemljišča.

Motokros proge se lahko umešča le na zemljišča, ki so v prostorskih aktih opredeljena kot površine za rekreacijo in šport. »Večina motokros prog, kjer se je izvedel skupen nadzor, se je nahajala na zemljiščih, ki so po namenski rabi kmetijska ali gozdna. Take proge so nelegalne, varnostno in okoljsko neustrezne,« so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.

Predstavniki Generalne policijske uprave, skupaj z inšpektorji Inšpekcije za okolje in naravo, gozdarske in kmetijske inšpekcije, ki so opravljali nadzor motokros prog, apelirajo na vse izvajalce in uporabnike, da poskrbijo tako za svojo, kot za varnost drugih in izvajajo takšno vožnjo samo na legalnih in urejenih motokros progah. 

»V primeru odkritja nelegalnih motokros stez je, glede na pretežno namensko rabo zemljišča, kjer se je proga nahajala, uvedla inšpekcijski postopek okoljska, gozdarska ali kmetijska inšpekcija. Inšpekcija za okolje in naravo je uvedla dva inšpekcijska postopka zaradi izvajanja vožnje v naravnem okolju in en postopek zaradi organiziranja vožnje v naravnem okolju brez dovoljenja. Glede na to, da so motokros proge vir hrupa, je Inšpekcija za okolje in naravo preverjala tudi meritve hrupa, ki pa niso presegale mejnih vrednosti,« so še sporočili.

Prispevale bi lahko občine

Ugotovitve skupne akcije kažejo, da bi občine veliko prispevale k zmanjšanju števila nelegalnih prog, če bi v prostorskih aktih opredelile tudi površine za rekreacijo in šport, namenjene tem dejavnostim.