S sprejetjem novele zakona o minimalni plači se najnižji prejemek za polni delovni čas od 1. januarja 2019 s sedanjih 638 evrov neto zvišuje na 667 evrov, od 1. januarja 2020 pa na 700 evrov, poleg tega bodo na isti datum, torej 1. januar 2020, iz minimalne plače izvzeti tudi vsi dodatki, to je dodatki za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje razmere dela.

Z novelo se bo za izračun minimalne plače od 1. 1. 2021 uporabljala formula, po kateri mora najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Z amandmajem pa je bila sprejeta tudi zgornja meja minimalne plače – ta ne sem biti višja od 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov.

Dostojno preživetje

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je ob tem dejala: »Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se zavzemamo za pravično plačilo delavcem za opravljeno delo. Nedopustno je, da v današnjem času veliko število delavcev, ki so zaposleni za polni delovni čas in prejemajo minimalno plačo, ne more preživeti brez socialnih transferjev. Prav vsako delo in plača zanj bi morala zagotavljati delavcu dostojno preživetje.«

V času obravnave predloga zakona o minimalni plači sta bili na pobudo ministrstva dve seji Ekonomsko socialnega sveta. »Za dialog s socialnimi partnerji si bo ministrstvo prizadevalo tudi v prihodnje, saj je ta ključnega pomena za zagotavljanje socialnega miru in ustvarjanja temeljev za uspešen družbeni, socialni in ekonomski razvoj države,« so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.