Okrvavljena zibelka
Čez vsega tri dni so reševalci vdrli v hišo Mortimerjevih. Finnovo truplo so našli na hodniku. Poleg njega je ležalo truplo njegove 41-letne mame Laure. V dnevni sobi so našli Laurino mamo, 64-letno Ellen Stone. Pokrita je bila s preprogo. V zgornjem nadstropju je v zibelki, prepojeni s krvjo, ležalo truplo komaj dveletne Finnove sestrice Charlotte.
Policisti so hitro izsledili edinega pogrešanega člana družine in moškega, za katerega trdijo, da je brutalno umoril vse: Thomasa Mortimerja. Tisti, ki so poznali družino, skušajo razumeti tisto, kar predstavniki oblasti opisujejo kot grozljive, vznemirljive in nepredstavljive umore, ki so bili enako barbarski, kot so skrivnostni. Žrtve so bile napadene z ostrimi predmeti in potolčene do smrti.
43-letni Mortimer, prodajalec računalniške opreme brez kriminalnega dosjeja, je pustil natipkano sporočilo, v katerem je priznal: »Kar sem storil, je zelo sebično in strahopetno. Umoril sem svojo družino.« Obstajajo tudi dokazi, da se je v svojem domu skušal ubiti, a na uvodnem zaslišanju se je za vse štiri umore prve stopnje izrekel za nedolžnega. Pogovori z več sosedi in prijatelji so razkrili, da je imel par denarne težave in da sta se pogosto prepirala. A nihče ni bil priča ničemur, kar bi namigovalo na to, da se bo kmalu zgodilo nekaj tako groznega. Kot se je spraševal pastor med pogrebom: »Kako lahko razložimo nerazložljivo?«
Sanjsko življenje do izgube službe
Vsaj na zunaj so bili Mortimerjevi tipična predmestna družina. Thomas je odrasel v urejenih razmerah, oče je delal v računalniški industriji, mama je bila gospodinja. Laura je bila očarljiva in bistra ekonomistka. Leta 2002 ju je seznanila Laurina srednješolska prijateljica Miranda Simon. Njihova življenja so se zapletla, ko je Thomas ostal brez službe. Pred dvema letoma so se preselili k Laurini mami. Ellen že dolgo ni več živela z Laurinim očetom Davidom, čeprav uradno ni bila ločena. Thomas je slabih 14 dni pred umori dobil novo službo, v katero je začel hoditi, šele ko je za otroka priskrbel zares dobro dnevno varstvo. A nekaj je bilo zelo narobe. Na dan umora sta se Thomas in Laura dlje časa prepirala. Po besedah tožilstva je šlo za zakonski prepir, kakršnih je bilo v zadnjem času veliko. Naslednjega dne je Lauro poklicala sestra Debra in bila presenečena, ker se je oglasil Thomas. »Kar nekaj časa bo trajalo, preden te bo poklicala nazaj,« ji je povedal. Takrat je Thomas že poklical tudi v Finnovo šolo in obvestil, da ga ne bo k pouku. V svojo službo pa je javil, da je bolan.
Samo še tišina
Naslednjega dne se je Debra pripeljala do njihove hiše, pokukala skozi okno in videla na tleh kri. Poklicala je reševalce, ti pa so v hiši našli trupla. Policisti so začeli iskati Thomasa. Naslednji dan so zaustavili njegov avto in ga aretirali. Povedal jim ni ničesar. Videti je bil izmučen. Thomas je bil na psihološkem ocenjevanju. Življenje bo preživel v zaporu. »Praznina je skoraj otipljiva,« je dejal sosed Sam Bejakian, stoječ ob rumeni hiši, pred katero se da še vedno videti znamenja srečnejših časov. »Pred hišo je bilo vedno glasno. To pogrešamo. Zdaj je zelo tiho.«
