Črna kronika

Jančarjev Veliki briljantni valček v ljubljanski Drami

J.P.
16. 11. 2012, 10.40
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Na velikem odru ljubljanske Drame bo v soboto, 17. novembra, ob 20. uri, 30 let po krstni uprizoritvi na istih odrskih deskah, premiera nove uprizoritve politične drame Draga Jančarja Veliki briljantni valček v režiji Diega de Bree.

ki jo je SNG Drama Ljubljana pripravilo v koprodukciji z Dramo SNG Maribor in z Zavodom Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture. V koprodukciji, ki povezuje največja slovenska igralska ansambla, igrajo Vladimir Vlaškalić, Ksenija Mišič, Mateja Pucko, Vlado Novak, Gregor Baković, Kristijan Ostanek, Alojz Svete, Matija Stipanič, Tadej Toš, Matevž Biber, Vojko Zidar, Ivica Knez, Viktor Meglič, Eva Kraš, Bojan Marošević in študent AGRFT Matija Rupel.

Veliki briljantni valček, krstno uprizorjen leta 1985 v ljubljanski Drami v režiji Zvoneta Šedlbauerja (dva dni kasneje pa v Drami SNG Maribor v režiji Petra Večka), je postal pretresljiva podoba sveta, v katerem se razum, pošastna logika pragmatizma in blaznost človeškega hotenja lepijo v nerazrešljivo in hkrati grozljivo stvarno podobo moderne človeške družbe. Drago Jančar je še pred krstno izvedbo igre zanjo prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. Uprizoritvi in delo samo pa so v takratni družbi sprožili številne kritiške sodbe in družbenokritična razmišljanja.

##IMAGE-16829##Na današnji novinarski konferenci sta v. d. ravnatelja SNG Drama Ljubljana Peter Sotošek Štular in umetniški vodja SNG Drama Ljubljana Eduard Miler sodelovanje obeh gledališč pri novi uprizoritvi opisala kot izjemno pozitivno izkušnjo, ki je obema hišama omogočila, da s skupnim delom, z združenimi sredstvi in ob prijazni podpori Evropske prestolnice kulture gledalcem ponudita impresivno, kakovostno in razkošno gledališko uprizoritev ene najpomembnejših slovenskih dram v režiji mednarodno priznanega režiserja Diega de Bree. »Sodelovanje med mariborsko in ljubljansko Dramo, ki dolga leta nista sodelovali na tak način, je potekalo tako zadovoljivo, da se že dogovarjamo za novo koprodukcijo, ki jo bomo vključili v repertoar prihodnje sezone,« je povedal g. Sotošek Štular.

Generalna direktorica Zavoda Maribor 2012 dr. Suzana Žilič Fišer se je strinjala, da so projekti takšne razsežnosti in pomena ena od pomembnih nalog in poslanstev Evropske prestolnice kulture. »Veseli nas, da smo lahko pripomogli k uresničenju koprodukcijskega sodelovanja med obema gledališčema in da je rezultat tega našega skupnega dela tako dobro sprejeta ter tako izvirno narejena uprizoritev. V tem vidim velik napredek in veliko dodano vrednost za slovensko gledališko ustvarjalnost. Tudi za vnaprej,« je poudarila.

Igralec Vladimir Vlaškalić, nosilec ene glavnih vlog v uprizoritvi, se je strinjal, da izmenjava članov igralskih ansamblov prispeva k nastanku edinstvene ustvarjalne klime in novih potencialov, ki se lahko rodijo le ob takšnem umetniškem prepletu ljudi, idej in besedila. Na novinarska vprašanja o aktualnosti drame in uprizoritve za sodobnega gledalca je odgovoril kratko in jedrnato: »Še posebej v teh časih ne smemo pozabiti, da mora biti eno naših najpomembnejših življenjskih načel prizadevanje, da se vedno uspemo 'dvigniti na obe nogi' in iti naprej. Tako nas nobena oblika amputacije ne more ustaviti in noben sistem nadvladati.«

Avtor Drago Jančar je v članku z naslovom O tesnobi … in Chopinu, ki ga je napisal za gledališki list uprizoritve, razmišljal, kako lahko drama učinkuje danes, skoraj trideset let pozneje, v nekih povsem drugih okoliščinah: »Živimo v drugačnem času. Toda negotovost in nejasna prihodnost sta med nas znova naselili neko drugačno tesnobo. Rečemo ji kriza, ki se pri mnogih ljudeh izraža v obliki preprostega, a nič manj tesnobnega vprašanja: bom, bomo jutri še živeli, kakor živim, živimo danes? /…/ Neka možna pot iz tesnobe je pot skoznjo, tudi skozi to igro, njen strah in pogum, njene strasti, obešenjaške šale in poskuse upora, skozi njeno žalost in humor, temo in svetlobo, skozi mizerijo, sredi katere se kdaj zablisne, upam, lepota, vsaj slutnja lepote, morda hrepenenje po njeni odrešilni moči. /…/ Avtor te igre je v umetnosti našel možnost za premagovanje svoje, morda naše skupne tesnobe. V zmagoslavju umetnosti nad surovostjo in neizprosnostjo sveta. Pa čeprav samo v upanju, da je to res mogoče.«

Režiser Diego de Brea je novo uprizoritev Velikega briljantnega valčka opisal kot neke vrste peklenski stroj, ki štiriindvajset ur na dan neusmiljeno preoblikuje človeka v brezoblično, brezosebno meseno tvorbo, ki je brez vsebine, brez svojih lastnih vrednot, etike in morale. »Najbolj intrigantna je sama tema, ki jo razumem kot perfiden sistem, ki pri uničevanju individuuma ne izbira sredstev. In čeprav je bil ta tekst napisan v nekem zelo specifičnem času, v času rdeče inkvizicije, je na nek način univerzalen. Univerzalen v smislu, da pravzaprav noben represivni sistem ne izbira sredstev in da mora vsak represivni sistem najti grožnjo v vsakem posamezniku,« je še dodal.

##IMAGE-16831##Sceno je oblikoval Hans Georg Schäfer, kostumografija je delo Lea Kulaša, glasbo je izbral Diego de Brea, lektorica uprizoritve je bila Metka Damjan, svetovalka za poljski jezik Majda Wozniak, oblikovalka maske Mirjana Djordjević, oblikovalca svetlobe pa Diego de Brea in Hans Georg Schäfer. Premiera v Drami SNG Maribor je bila 29. septembra 2012. Ljubljanska premiera pa je skupaj s predstavo MandićStroj v Mali drami uvrščena med dogodke Evropske noči gledališč.

Ob tej priložnosti je izšel tudi koprodukcijski gledališki list z objavljenim besedilom drame, s člankom Draga Jančarja o njeni aktualnosti, z zbranimi odmevi na prvi uprizoritvi leta 1985 in s fotografijami z vaj. Gledališki list, ki stane 3 evre, je naprodaj pri blagajni gledališča in pri biljeterski službi SNG Drama Ljubljana. 

O avtorju

Drago Jančar (1948) se je s svojim proznim in dramskim opusom zapisal med najpomembnejše slovenske sodobne literarne ustvarjalce. Tematsko so v ospredju bivanjska vprašanja človeka, ki ga na eni strani obvladujejo nenadzorljivi in nerazumljivi mehanizmi zgodovine, na drugi pa njegova lastna zaznamovanost. Za svoje delo je prejel številne domače in mednarodne nagrade, med drugim Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1993), evropsko nagrado za kratko prozo mesta Augsburg (1994), Herderjevo nagrado za književnost (2003) in nagrado Jean Amery za esejistiko (2007).

O režiserju

Diego de Brea (1968) je režiral v večini slovenskih gledališč in tudi v tujini. Njegove predstave pogosto gostujejo na domačih in tujih odrih: v Beogradu, na festivalu v Varni v Bolgariji, na festivalih Mladi levi in Exodos, na Ibero-ameriškem gledališkem festivalu v Bogoti, v Londonu, Parizu, Antwerpnu, Monsu in Dortmundu. Prejel je številna priznanja in nagrade – med drugim leta 2002 posebno nagrado Borštnikovega srečanja za avtorski projekt Dvoboj (Gledališče Glej) in zlato ptico za gledališče ter leta 2005 Borštnikovo nagrado za estetski preboj za uprizoritvi Kraljica Margot (Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana) in Edvard Drugi (SNG Drama Ljubljana).