Astro

Zdravljenje z energijo dreves

Lara Jelen/revija Maja
21. 8. 2018, 17.58
Posodobljeno: 21. 8. 2018, 18.03
Deli članek:

Ana Kolman, avtorica knjige Drevesa: miti, legende, zdravilnost, 2. del, nam je zaupala, da je sprehod po gozdu najboljše zdravilo.

Dreamstime
Objemite svoje drevo.

Maria Ana Kolman opaža, da se stara znanja vračajo in da je za njih vedno več zanimanja, saj nam ponujajo preizkušene in učinkovite načine zdravljenja. »Da so nekoč drevesa častili kot sveta in jih povezovali z duhovi in bogovi, ki naj bi bivali v njih, je posledica izkustva o dobrodejnem delovanju dreves na človeka. Danes v čudežno moč dreves lahko znova verjamemo, saj o tem že obstaja kar nekaj znanstvenih dokazov. Medtem ko so starodavne zdravilne tehnike iz ljudskih pratik, ki opisujejo uporabo različnih vrst dreves za zdravljenje telesnih in duševnih bolezni, do nedavnega mnogi enačili z magijskimi obredi in vraževerjem, pa se je vrsta znanstvenikov lotila raziskovanja učinka teh tehnik in z dokazi o zdravilnem delovanju dreves in modrosti naših prednikov tovrstna prepričanja ovrgla. V sodobni medicini se je tako pojavila celo posebna smer, imenovana dendroterapija, ki pri zdravljenju uporablja energijo dreves oziroma človekovo komunikacijo z drevesi,« pojasnjuje.

Naravni antibiotiki

Morda ste kdaj že sami izkusili, da se po sprehodu skozi gozd ali bivanju v gozdu počutite odlično. »Dokazano je, da sprehodi po gozdu delujejo na naše telo bolje od vseh zdravil. Številni so primeri, ko so si ljudje s pomočjo dreves pozdravili hude bolezni. Zlasti spomladi, ko se narava prebuja, bi morali pogosteje hoditi v gozd,« svetuje sogovornica in pravi, da so v japonskem tradicionalnem zdravilstvu sprehodi in bivanje v gozdu opisani kot najmočnejše zdravilo oziroma panacea zoper vse bolezni telesa in duše.

»Sodobne raziskave japonskega znanstvenika Qing Lija in njegovih sodelavcev so dokazale, da 'gozdna kopel' ali 'forest bathing trips' že po dveh urah okrepi imunski sistem za 50 odstotkov, odpravlja depresijo in nespečnost, uravnava krvni tlak in srčni ritem, deluje proti stresu, pomirja in še kaj. Vzrok za to znanstveniki pripisujejo fitoncidom, naravnim antibiotikom, ki jih drevesa in rastline izločajo v zrak kot lastno zaščito pred škodljivimi insekti in mikroorganizmi. Vdihavanje gozdnega zraka, bogatega s fitoncidi, sodeč po raziskavah, povečuje aktivnost t. i. celic ubijalk (NK ali natural killers), ki učinkujejo protitumorsko. Fitoncidi tudi ovirajo nastajanje stresnih hormonov, ki sicer močno zmanjšujejo aktivnost celic ubijalk.«

Nekatera energijo oddajajo, druga sprejemajo

Drevesa se ne morejo premikati in preprosto izstopiti iz svojega okolja, če jih karkoli ogroža. Zato so razvila lasten način obrambe in zaščite pred škodljivimi dejavniki - fitoncide, ki jih sprostijo v zrak in se s tem zaščitijo. Izločanje fitoncidov je povečano pri poškodovanih drevesih, ki jih toliko bolj ogrožajo glive, virusi in bakterije. Termin fitoncidi je sestavljenka iz grške besede phyto - rastlina in latinske besede caedo - ubijam in ga je leta 1929 v znanost uvedel Boris Petrovič Tokin (1900-1984), doktor bioloških znanosti in rektor Univerze v sibirskem Tomsku, ki je raziskoval rastlinske baktericide s protimikrobnimi lastnostmi. K raziskovanju ga je napeljalo opažanje, da na območju sibirske tajge praktično ni bolnih ljudi, čeprav je življenje težko. Čudil se je tudi ugotovitvi, da kljub neustreznim higienskim razmeram pri pripravi hrane ljudje v azijskem delu Rusije praktično ne obolevajo za okužbami. Razlago za trdno zdravje prebivalcev onstran Urala je našel v fitoncidih. Znanstvene in medicinske raziskave, ki so sledile Tokinovim raziskavam, so potrdile, da so snovi, ki jih izločajo drevesa (kot višje razvite vrste) naravni antibiotiki, ki delujejo na nižje razvite organizme tako, da onemogočijo patogene dejavnike.

Seveda pa se razlog, da drevesa na človeka delujejo tako dobro, skriva tudi v njihovi energiji, poudarja sogovornica. »Drevesa imajo tako kot vsa živa bitja svojo energijo. Stik človeka z drevesom je stik dveh energijskih polj, kar sproži aktivno izmenjavo energij. Nekatera drevesa energijo oddajajo (donorji), druga sprejemajo ali črpajo (»vampirji«), nekatere drevesne vrste pa delujejo obenem kot energijski oddajniki in prejemniki. Pri stiku z drevesom donorjem se človek lahko okrepi oz. nabere moč. Pri stiku z drevesom, ki energijo črpa, pride do prenosa slabih energij (bolezni, žalosti, stresa) na drevo in očiščenja človekovega energijskega polja.«

Vsako drevo torej deluje na človeka na svoj način, zato si je, glede na naše potrebe, smiselno izbrati, h kateremu bomo pristopili.

Poiščite in objemite svoje drevo

Celo pri objemanju dreves obstajajo določena pravila oziroma napotki. Ne samo to, katero drevo bomo izbrali, ampak tudi to, kako bomo do njega pristopili, je pomembno. »Med drevesom in človekom se vzpostavi oseben odnos, zato je pomembno, da si izberemo pravo drevo. Otroci imajo posebno močno in nezmotljivo intuicijo in jih drevo kar samo prikliče. Intuicija je zanesljiv način za izbiro drevesa, ki ga potrebujemo. Ker pa ji večina ljudi ne zna več slediti, pa tudi sposobnost prepoznavanja in občutenja energij je dana le redkim, nam je za pravilno izbiro drevesa lahko v pomoč preprosta tehnika: potrebujemo tanek papir ali celofan širine 2-5 mm in dolžine 10-12 mm, s palcem in kazalcem primemo za konec papirja in se postavimo pred drevo v razdalji 50 cm. Če se papir nagiba k drevesu, to pomeni, da to drevo iz človeka energijo črpa, če pa se papir nagiba od drevesa, je to drevo, ki bo človeka polnilo s svojo energijo.

 Sicer pa velja preprosto pravilo: izberemo si drevo, ob katerem se počutimo prijetno. K drevesu vedno pristopimo počasi in umirjeno. Pri utrujenosti, razočaranju, depresiji, žalosti ali pri občutku nemoči in brezizhodnosti iz življenjskih težav človek potrebuje večji energijski potencial. V tem primeru je treba k drevesu pristopiti z južne strani, drevo objeti z rokami v višini ramen, prisloniti čelo na deblo in se z vsem telesom prižeti ob drevo. Pri bolezenskih stanjih, izmučenosti in razburjenosti je treba k drevesu pristopiti s severne strani, se s hrbtom nasloniti na drevo in ga objeti v višini bokov.

Telo pretok energije zaznava na različne načine: s ščemenjem vzdolž hrbtenice, mravljinčenjem v dlaneh, rahlo vrtoglavico, občutenjem pritiska v predelu malih možganov. Ob drevesu se zadržimo le kratek čas - od 3 do 5 minut. V tem času je namreč pretok med energijskim poljem človeka in drevesa zaključen. Časovna omejitev je pomembna predvsem pri drevesih, ki energijo sprejemajo, kar človeka energijsko izčrpa in se odraža kot rahla slabost ali vrtoglavica. Zato si po tem, ko oddamo slabo energijo drevesu prejemniku, naberemo moči pri drevesu, ki energijo oddaja.«

Tudi leseni izdelki v našem domu so lahko koristni

Drevo deluje na človeka zdravilno kot celota, zdravilni pa so tudi deli drevesa: lubje, vejice, košček lesa. Znanje o pomenu različnih vrst lesa za bivalno okolje, pohištvo, orodje, pribor in obredne predmete se ponekod še ohranja in prav bi bilo, da les postane človekov vsakodnevni spremljevalec. Energija drevesa se namreč ohranja tudi v lesenih izdelkih, ki v človekovem energijskem polju opravljajo enako vlogo kot živo drevo, izvemo. »Od nekdaj so na primer trepetlikine deščice polagali na boleče oz. poškodovane predele telesa, z njimi so si lajšali tudi zobobol,« razlaga Maria Ana, ki nam je ob koncu zaupala še način delovanja nekaterih dreves. Tako bomo lažje vedeli, s katerimi se obdati, tudi če je naša intuicija bolj slaba.

Članek je bil objavljen v reviji Maja junija 2017.