Novice Svet24

»Anastazija bo obiskovala isto šolo, kot sem jo jaz, Osnovno šolo Riharda Jakopiča v Šiški v Ljubljani. Sama imam na to šolo lepe spomine in prav vesela sem, da je to zdaj tudi njena šola,« pravi Jasna Kuljaj, ki se še vedno rada spominja prvega šolskega dne. »Sicer se ga spomnim zgolj kot nekakšen obris, pa široko razprte roke naše takratne razredničarke Milojke Nanut, ki nas je nekaj deklic ob prvem srečanju spravila v skupinski objem in rekla: 'O, vse ste moje?' Mislim, da se predvsem spomnim topline, s katero je izrekla ta stavek, in mislim, da to pove ogromno o tem, koliko otroku pomeni neka toplina, bolj kot tisoč besed. Pravzaprav se iz prvega razreda ne spomnim ničesar drugega kot zgolj to. In seveda, kje je bila naša učilnica.«
Anastazijin prvi šolski dan je čas za skupno srečanje otrok, staršev in učiteljice. So pa še popolnoma sveži Anastazijini spomini na vrtec: »V vrtcu Najdihojca se je odlično počutila in z veseljem izkoristim to priložnost in posebej pohvalim njeno vzgojiteljico Beti Mesič, namreč tudi zaradi nje je tako rada šla v vrtec. Morda je kdaj prijokala domov, ker se kdo ni želel igrati z njo. Zaradi vzgojiteljice ni bilo nikoli slabe volje, kvečjemu sem jih morala doma jaz poslušati, češ, ona pa počne stvari tako in tako in zakaj jaz ne znam nekaterih stvari tako kot ona, recimo plesti kitke in podobno. Meni je bilo najpomembnejše to, da so otroka z veseljem sprejeli tudi ob malce neobičajnih urah in da so v tem vrtcu razumeli, da je naš urnik svobodnih umetnikov malce drugačen. Zaradi tega nikoli nihče ni imel pripomb, je pa res, da nas zdaj čaka popolnoma nov red. Zdaj bo treba otroka pripeljati v šolo ob točno določeni uri, ne glede na to, kakšne obveznosti imam sama in kdaj sem ponoči prišla s prireditve ali snemanja. In ker gre Saša že zgodaj v službo, bo jutranji odhod v šolo bolj moja starševska obveznost.«

Za šolsko torbo poskrbela babica
Kateri šolski predmeti bodo postali Anastazijini najljubši, bo ugotovila sčasoma, zagotovo pa ima nekaj dobrih športnih genov po očetu in zgovornost po mami: »Ker bo imela bolj malo znancev iz vrtca, si bo morala zgraditi prijateljstva na novo. To zanjo ne bo prevelik zalogaj, saj je zelo družabna in nima težav z navezovanjem stikov. Za to sem se namreč vselej trudila. Da bo pogumna, da je ne bo strah začeti pogovor s komer koli in da zna klepetati. To mi je v veliki meri uspelo, saj ko Anastazija 'pade' v svoj element, se iz nje usuje plaz vprašanj in marsikdo ob prvem stiku z njo dobi občutek, da je prišel na intervju. Za zdaj je prezgodaj govoriti, katerih predmetov se veseli, če je kaj po meni, ji bo preglavice povzročala matematika. Dobro pa ji bodo šli jeziki in slovenščina.«
Eden večjih nakupov, ki jih opravijo starši prvošolcev, je nakup prve šolske torbe. »Ne boste verjeli, a pri šolski torbi se je pri nas doma hudo zapletlo. Že dolgo se glede nečesa ni vnel tak boj kot ravno pri šolski torbi. Mnogo znank mi je namreč ponudilo rabljene šolske torbe njihovih otrok, med njimi tudi Saška Lendero. Njihova Aria je iz kleti prinesla svojo staro šolsko torbo in meni je bila všeč,« pravi Jasna, ki pa je s tem spravila v slabo voljo svojo mamo. Ta namreč že vrsto let za vse otroke v družini poskrbi za šolske potrebščine. »Tako se je sama odločila in to je poseben dan, ko gre otrok z babico po nakupih. In tako je bila moja mama odločno proti, da bi Anastazija imela rabljeno šolsko torbo. Iskreno vam povem, da meni nova torba ne pomeni nič in da vem, da je čisto vseeno, če je neko torbo uporabljal že kakšen otrok prej, a v tem boju sem bila precej osamljena. Nihče v družini ni razumel mojega trajnostnega pogleda in na koncu so mi še očitali, da sem preveč varčna.«