»Ker je korona tudi meni nekoliko spremenila delovne obveznosti, sem trenutno najsrečnejša mama na svetu. Imam nekoliko več časa, da se lahko posvečam svojima sinovoma – 10-letnemu Aleksandru in šestletnemu Nikolasu, ki je letos prvošolček. Žal je že po nekaj tednih prvega stika s šolo moral okusiti šolanje na daljavo, kar gotovo ni prijetno. A tudi to bomo premagali. Ne pomnim, koliko časa je že minilo od tega, da sem imela toliko časa za družino. Navadno ob ponedeljkih in torkih iz službe prihajam okoli šeste ure zvečer, ob sredah in petkih pa tako pozno, da otrok sploh ne vidim. Na srečo imam partnerja, ki poskrbi za vse, zato nikoli nisva delila opravil na ženska in moška. Živimo sicer v razširjeni družini skupaj z mojo mamo, ki smo ji v hudi življenjski preizkušnji ponudili streho nad glavo. S tem sem se ji vsaj delno lahko oddolžila za vse dobro, kar je naredila zame.«
Natašina služba je naporna, saj ji vzame veliko časa. Kot raziskovalna novinarka je vedno na preži za morebitnimi temami, spremlja dogajanje in neprestano razmišlja, kako vse to čim bolj celovito in korektno predstaviti javnosti. »Vsak teden obravnavamo drugo zgodbo, v katero se je res treba poglobiti. Iščemo vire, zbiramo dokumentacijo in se poskušamo dokopati do vsake malenkosti. Novinarji smo v službi javnosti, ki ima pravico izvedeti podrobnosti o nepravilnostih, korupciji, spornih poslih in še marsičem. Zavedam se, da smo zato vedno na udaru, tako mi kot naše družine, a na srečo sama direktnih groženj še nisem bila deležna. O različnih žalitvah pa niti ne razmišljam. Poudariti moram, da je ekipa, ki pripravlja Tarčo, kot družina. Vsi vemo, zakaj smo tam in kaj je naša naloga. Sicer pride tudi do nesoglasij, včasih poči tudi med nama z Eriko Žnidaršič, a vse hitro rešiva razumno in korektno. Veliko delamo, včasih gredo tudi noči. Vemo, da je treba zgodbe pripeljati do konca, pa čeprav lahko delovnik traja tudi 12, 14 ur.« Ravno zaradi službe se večkrat srečuje s stresnimi situacijami. »To rešujem s pobegom v naravo. Če mi le uspe, se podam na dolge sprehode, zadnje čase spet tudi tečem. Tek je odlično zdravilo, pa čeprav zraven včasih razmišljam tudi o službi. Dobrodošla pa je tudi koronska pridobitev v naši družini. Od četrtega oktobra imamo namreč kužka. Pitbul Rossi je prišel k nam star komaj nekaj tednov, saj ga mamica ni želela več hraniti. Ime je dobil po slovitem dirkaču v moto GP Valentinu Rossiju. Vsi trije moji fantje so namreč veliki ljubitelji tega športa, zato so temu podvrženi tudi naši vikendi.«
Kuža je v njihovo družino vnesel kar nekaj sprememb. »To je odlično za otroka, ker se tako naučita sprejemati odgovornost, čeprav se sama s kužkom še ne smeta sprehajati. Pes pa poskrbi tudi za veliko gibanja vse družine. Tu ni več izgovorov, da je slabo vreme, mraz ali megla. Pasji kosmatinec le zahteva svoje, a sem čedalje bolj prepričana, da je bila odločitev, da kupimo psa, prava.«
