Astro

'Počivajte in spite!' pravi strokovnjak in razloži, zakaj

Mito šinkovec
2. 5. 2020, 00.30
Deli članek:

Čeprav sem članek napisal glede na raziskave o športnikih, to ne pomeni, da ugotovitve ne veljajo za običajne ljudi.

Dreamstime
Tudi mišice, ki naše oči premikajo levo in desno, potrebujejo počitek, da lahko usklajujejo obe očesi. Če očesi nista usklajeni, se namreč pojavi dvojna slika.

Napor, ki ga športnik vlaga v vsakdanji trening, se lahko brez težav primerja z naporom, ki ga ima mati dveh otrok, ki medtem, ko hodi v službo, skrbi še za družino. Seveda je ta napor popolnoma drugačnega značaja, vendar je intenziteta stresa na centralno živčni sistem zelo podobna.
V nekateri priznani literaturi s področja športne prehrane počitka in spanja sploh ne omenjajo. Zato se morda nekaterim zdi nepotrebno, da sem naredil iz tega članek. Ne samo, da je potrebno, za športnika sta počitek in spanje življenjskega pomena. Telesna rast in regeneracija tkiv se dogaja samo med počitkom in spanjem, nikoli med treningom ali drugo telesno aktivnostjo. Uspešen razvoj športnika je vedno prefinjena in uravnotežena igra treh spremenljivk: programa treninga ali progresivne preobremenitve; pravilnih surovin (nutrientov) za vzdrževanje in obnovo ter gradnjo novih tkiv; in zadovoljive količine počitka in spanca, ki dovoljuje oziroma omogoča regeneracijo in novo rast.
Izčrpanost
Številna strokovna literatura se ukvarja samo s tem, koliko nutrientov potrebujete pred, med in po športnem udejstvovanju. To pa je samo ena stran medalje. Glavna naloga je gradnja boljšega telesa - delo, ki poteka samo med počitkom. Če bi vam program treninga in dietetike naredil sam kozmični varuh, ne bi deloval brez zadostne količine počitka.
Nekateri menijo, da potrebujejo samo šest ur spanja na dan. Po vsej verjetnosti pa je s takšno količino sicer lahko preživeti, nikoli pa ne bodo dosegli svojega optimalnega potenciala. Nekaj najnovejših študij celo pravi, da se pojavi sindrom pretreniranosti prvenstveno zaradi premajhne količine počitka.
Študije so pokazale, da postane nevroendokrini sistem izčrpan in spremeni nivoje hormonov do te mere, da je optimalni športni nastop onemogočen. Pri nekaj hudo pretreniranih športnikih se je razvila Addisonovo bolezen, za katero je značilno zmanjšano delovanje adrenalinskih žlez, in ne morejo več vzdrževati pravilnih nivojev hormona, kar pa pomeni konec vsake vrhunske športne kariere.
Oslabelost
Naslednji problem, ki se pojavi pri pretreniranosti, je oslabljenje imunskega sistema. Pretrenirani športniki so veliko bolj podvrženi infekcijam, hkrati pa se večkrat poškodujejo, še posebej tiste mišice in kite, ki jih lahko ovirajo potem pri treningu več mesecev.
Vedno več primerov oslabelega imunskega sistema je tudi pri tistih športnikih, ki dobijo slab nasvet za treniranje, da naj povečajo intenzivnost treninga, zraven pa ne povečajo količine počitka. Skoraj vsi dobijo kakšno bolezen ali poškodbo, ki lepo izniči vse pozitivne učinke dodatne vadbe. Nasprotno pa lahko pravilno uravnotežen trening in počitek okrepi športnikov imunski sistem.
Čeprav sem članek napisal glede na raziskave o športnikih to ne pomeni, da to ne velja za običajne ljudi. Napor, ki ga športnik vlaga v vsakdanji trening se lahko brez težav primerja z naporom, ki ga ima mati dveh otrok, ki medtem, ko hodi v službo skrbi še za družino. Seveda je ta napor popolnoma drugačnega značaja, vendar je intenziteta stresa na centralno živčni sistem zelo podobna.
Če želite optimalne dosežke, jih pridobivajte na pravilni način.
Pazite, da boste imeli dovolj počitka!