Z dokajšnjo gotovostjo lahko sklepamo, da v tem trenutku še zdaleč ni lahko biti najstnik v najbogatejši državi sveta – pravzaprav je ameriška mladež v razsulu, duševne težave (motnje hranjenja, depresija in samomorilnost) so v porastu, za nameček je tu identitetna kriza, nakopičena destruktivna energija pa se vsakih nekaj tednov sprosti z novim strelskim pohodom po kateri izmed šol. Statistika je eksplozivna: skoraj vsak peti Američan v starosti med tretjim in sedemnajstim letom trpi za neke vrste duševnimi, čustvenimi ali razvojnimi težavami, samomorilno vedenje pa se je v tem desetletju povečalo za več kot 40 odstotkov.
Soočeni z izgubo celotne generacije tako v ZDA mrzlično iščejo vzroke za vso to žalost, otopelost, jezo, razčlovečenje – in tako je lanskega maja vodja ameriškega Urada za javno zdravje (njihova verzija NIJZ) Vivek Murthy s prstom pokazal na družbena omrežja. »Otroci so izpostavljeni škodljivim vsebinam, od nasilja, pornografije do vseh oblik nadlegovanja in trpinčenja. Vse več otrok zaradi pretirane uporabe družbenih omrežij doživlja motnje spanja in izgublja dragoceni čas za druženje s svojimi družinami in vrstniki,« je opozoril Murthy. In sklenil: »Smo sredi nacionalne krize duševnega zdravja mladih in skrbi me, da so družbena omrežja pomemben dejavnik te krize.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 15., 9. april, 2024.
