Zgodbe

Ščepec ogrožene divjine

Biba Jamnik Vidic
22. 2. 2024, 05.00
Deli članek:

Morda veste, katera je najnevarnejša dvoživka na svetu, ki lahko s svojim strupom ubije deset ljudi? Poznate največjega kopenskega mehkužca, največjega pajka na svetu, orjaškega škorpijona, največjega ščurka, najmanjšega evropskega glodavca, najmanjšo vrsto pravih opic ali pa morda vrsto krokodilov, ki jih na svetu živi le še 250? Vse te živali in še mnogo drugih, okoli 170 vrst, od leta 2020 domujejo v središču Celja.

Mateja J. Potočnik
Simon Cirkulan, idejni vodja in direktor Tropske hiše, v roki drži pasavca, zvitega v kroglo.

Simon Cirkulan, profesor biologije in kemije, idejni oče projekta, pove, da lahko pestro biodiverziteto sveta ohranimo predvsem tako, da ljudem ta svet približamo. »Pri nas lahko raziskujete življenje v petih ekosistemih: afriško savano, monsunski gozd, arizonsko puščavo, amazonsko džunglo in naše hišne ljubljenčke. Živa bitja spoznavate od blizu, med nekaterimi se lahko tudi sprehodite.« S fotografinjo so naju s posebnim ščebetom najprej pozdravili živahni avstralski ščinkavci, v »afriški savani« pa se nama je pod nogama motal nagajiv lemur. Simon razloži, da domorodci z Madagaskarja, kjer te simpatične polopice živijo, verjamejo, da se vanje naselijo duše umrlih ljudi. Beseda lemur namreč izvira iz latinske besede lemures, kar pomeni duh. Bog ve, katera umrla duša naju je prišla pozdravit.

Mateja J. Potočnik
Zlatoglavi levič, ogrožena vrsta opic iz Brazilije.

Živalski vrt doma

Simon je naravo in živali vzljubil na kmetiji starih staršev na Sladki Gori na Kozjanskem. »Tam sem večkrat zataval na travnike in v gozd ter spontano začel spoznavati naravo. Stara mama je imela tudi veliko živali. Še posebej so me fascinirale mačke in kokoši.« Pri osmih letih je dobil v dar prve pernate prijatelje – avstralske ščinkavce. »Ko pa smo se s starši preselili v hišo, je naš vrt postal dom mnogim živalim. Toliko smo jih imeli, da sta starša včasih šele čez nekaj mesecev opazila, da sem domov prinesel kakšno novo.« Simon si je z njimi nabiral izkušnje, pa tudi zavedanje, da je sam odgovoren za svoje živali. Ljubezen do njih je sčasoma nadgradil v zanimanje za biodiverziteto in ekologijo. S tega področja bo tudi doktoriral na podiplomski šoli ZRC SAZU. »V doktoratu sem se osredotočil na vedenje živali, predvsem primatov. Z mentorico in s kolegi, s katerimi sodelujem, se veliko ukvarjamo z ekologijo v povezavi z dobrobitjo živali, ne samo divjih, tudi domačih.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 8., 20. februar, 2024.

Mateja J. Potočnik
Beloglavček, kritično ogrožena vrsta opic.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!