Kljub mnogim društvom in posameznikom, ki se borijo za pravice živali, pa tudi obstoječim zakonom, ki naj bi jih varovali, smo v Sloveniji še vedno priča krutostim, ki parajo srce. Pse imajo ponekod na grozljivo kratkih verigah, s katerih jih nikoli ne izpustijo. Niti leden mraz in milo cviljenje ne omehčata zaledenelih src njihovih lastnikov. Štirinožci spijo v lastnih iztrebkih, včasih celo brez strehe nad glavo, da po njih pada dež ali sneg, kar pač pride. 

Na Hrvaškem je prepoved privezovanja psov na verige v veljavi že zadnji dve leti. V Avstriji je z zakonom prepovedano tudi izpostavljanje domačih živali temperaturam in vremenskim razmeram, ki jim povzročajo trpljenje ali strah, v Nemčiji pa so lani začeli razpravljati o zakonu, ki lastnikom psov veleva, da morajo svoje kosmatince peljati na sprehod vsaj dvakrat na dan in da morata oba sprehoda skupaj trajati najmanj eno uro. Tudi Nemci razmišljajo o tem, da bi prepovedali dolgotrajnejše privezovanje psov na verigo in celodnevno samevanje živali. Zakon naj bi stopil v veljavo letos. Mimogrede, Nemčija je prva med državami pravice živali vključila v ustavo. V ZDA medtem v 28 zveznih državah zakoni o varstvu živali vsebujejo določbe o obvezni napotitvi mučiteljev živali na psihološko svetovanje. Včasih gre sicer res zgolj za psihologovo strokovno oceno storilca, a kalifornijski zakon iz leta 1998, ki bi ga lahko izpostavili kot najstrožjega, zapoveduje, da je mučitelje živali treba nemudoma poslati na psihiatrično zdravljenje. Tudi Škotska je primer dobre prakse, nam je namignila Katjuša Rajovec iz Zavoda Muri: »Tam pes ne sme biti sam doma več kot štiri ure, zato imajo veliko pasjih vrtcev. Na Škotskem tudi skoraj ni zapuščenih psov.«

Teorija je eno, praksa drugo. Čeprav gre pozdraviti vsak dodatek zakonu, ki bo izboljšal življenje živali, pa je umestno vprašanje, kaj bo zaradi tega v praksi drugače. Z zakonom je denimo že sedaj določeno, da »kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev«. Je to ustavilo okrutneže? Redko. Že veljavni zakon poleg tega pravi: »Če je pes privezan, veriga ne sme biti krajša od treh metrov in mora psu omogočiti gibanje v krogu šestih metrov.« V praksi imajo ponekod pse še vedno na bistveno krajših verigah. Navade in prepričanja, naj so še tako zmotni, celo grožnja o kaznovanju težko izkorenini čez noč. Kako torej poskrbeti, da bomo tudi v praksi rešili problem krutosti do živali, smo vprašali poslanko SD Meiro Hot, ki je vložila predlog: »Na pristojnem ministrstvu bi morali nemudoma pripraviti akcijski načrt za inšpekcijski nadzor na terenu in izvajati kontrolo. Veliko prijav in opozoril bo prišlo od ljubiteljev živali in tudi društev za zaščito živali, ki že sedaj opozarjajo na nehumane in mučne pogoje, v katerih živijo psi, privezani na verigah. Vse to sproti objavljajo na družbenih omrežjih in lastnih spletnih straneh. Prav tako prijavljajo tovrstna deviantna dejanja na inšpektorat. Težava je, da doslej inšpekcija ni mogla ukrepati – če bodo spremembe sprejete, bo lahko.«

Dober začetek ... Vsekakor držimo pesti, da je med tistimi, ki bodo odločali o usodi novele zakona, dovolj takih s posluhom za živali. Slovenska neprofitna organizacija AniMa – Animals Matter z dolgoletnimi izkušnjami pri reševanju živali je pred dvema letoma takratni ministrici za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano že izročila enajst tisoč podpisov državljanov, ki so zahtevali prepoved omejevanja gibanja psov s pripenjanjem na verige in zapiranjem v premajhne pesjake, mnoge med njimi za vse življenje. Ob tem so v AniMi opozorili, da ne smemo enačiti privezovanja psov na verige in povodce, saj je pes na povodcu v gibanju s svojim skrbnikom. Da ne bo pomote, privezovanje psov na sprehodu je še vedno obvezno. Sicer pa prepoved privezovanja na verige v državah, kjer je to že uzakonjeno, rešujejo z ograjenimi dvorišči, ki psu omogočajo gibanje in mu preprečujejo pobeg. Ne glede na vse zakone tega sveta pa je bistveno: skrbeti za psa je privilegij. Kdor se tega ne zaveda, si ga ne zasluži in bi bilo najbolje, da se mu lastništvo živali prepove.

Več v reviji Zarja Jana, št. 10, 9.3. 2021