In vendar nas vsakdanji življenjski ritem pripravi do tega, da posegamo po slabih živilih in z njimi seveda hranimo tudi otroke. Vsekakor ne bodo grizljali korenčkov in jabolk, medtem ko se bomo odrasli basali s pomfrijem in pleskavico. Ali sploh pomislimo, da so sitni, agresivni, nepozorni, nedomiselni in hiperaktivni zaradi hrane in ne zaradi ponesrečene vzgoje? In da smo navsezadnje zelo podobnega vedenja in delovanja tudi odrasli? Nekateri znanstveni poskusi kažejo, da bi se lahko ob naravni hrani v treh mesecih otresli negativnega ravnanja in vedenja.
Bosanski angel ustvarjalnosti. Pa začnimo z ilustrativno zgodbo, ki jo je na predstavitvi novih knjig povedal zmeraj iskrivi književnik in prevajalec Branko Gradišnik: Družina se je za štiri leta preselila v Zagreb, tam je bila njegova žena diplomatka, in po pravilih jim je pripadala nekajurna pomoč v gospodinjstvu. Zaposlili so begunko iz Bosne, ta je tudi kuhala, in Branko je po zelo dolgem času spet jedel pravo hrano in ne procesirane, kot pravi. Bosanka je največkrat kuhala zelenjavne enolončnice z nekaj mesa, Branko pa je pridno nosil s tržnice sveže pridelke. In mleko s kmetov, prvič je okusil slast polnomastnega nehomogeniziranega mleka. Posledice takšne hrane so se kmalu pokazale – napolnil se je z neverjetno energijo in ustvarjalnostjo, v tistih štirih letih je ustvaril svoja najboljša dela, in kar veliko jih je bilo, pravi. V nasprotju s Portugalsko, kjer je vse sladkano in kjer je v šestih letih napisal samo eno reč.
Kako se izogniti slabemu? Naj kar takoj udarim s podatkom, ki velja za razviti svet, kjer ne primanjkuje hrane: na leto pogoltnemo približno tri kilograme kemikalij v obliki aditivov, konzervansov in drugih snovi, ki dajo predelani hrani okus, lep videz in čim daljši rok uporabnosti. Po izračunih je današnji 70-letnik v svojem življenju pogoltnil 50 kilogramov prehranskih kemikalij, kar se s prejšnjim podatkom nekoliko tepe, a je številka tako »majhna« zato, ker v njegovem otroštvu in mladosti takšnih dodatkov hrani še ni bilo veliko. Živila, ki so danes poceni, so bila pred pol stoletja draga in redko na mizi – mesa nismo jedli vsak dan (danes ga celo večkrat) in otroci so morali zelo dolgo prosjačiti za bombon ali košček čokolade. Pa tudi žepnin večinoma ni bilo.
Žepnin? Kaj imajo redni mesečni dohodki otrok in mladostnikov z nezdravim prehranjevanjem? Pravzaprav veliko. Tudi če jih doma in v bolj ozaveščenih vrtcih in šolah hranimo uravnoteženo ter eko, si lahko sami kupijo, kar jim poželi srce. In jim potem zmanjka teka za tisto, kar je zdravo.
Kaj se dogaja? O biokemičnih procesih, ki se odvijejo, ko spravimo vase svoje vsakodnevno gorivo, smo že velikokrat pisali, zato se bomo to pot izognili vitaminom, mineralom in pomenu številnih hormonov. Zanimivo razlago o učinkih hrane ima znana hrvaška strokovnjakinja za naravno hrano Jadranka Boban Pejić, ki pojasnjuje, kako učinkuje hrana na energijski ravni – in kako vpliva na obnašanje ljudi. Seveda lahko marsikaj pojasnimo z nihanjem sladkorja v krvi in možganih, obstajajo pa tudi preprostejše razlage. Pravi, da hrana učinkuje v organizmu pomirjujoče, če je naravna in uravnotežena, ali ekstremno, kar ponazarja z gugalnico ter krčenjem in iztegovanjem prstov dlani. Sladkor in zdravila učinkujejo eksplozivno, meso, jajca in podobna živila pa nas zakrčijo. Potrebujemo obe energiji, a v pravem sorazmerju. Če se prehranjujemo z energijskimi bombami iz ene in druge skupine (ocvrti zrezki, torta in zdravila za boleč želodec, na primer), smo nagnjeni k hitremu menjavanju razpoloženja, od melanholije do besnila. Seveda je na biokemični ravni to povezano z nihanjem sladkorja v krvi, kar je mogoče preprečiti le z uravnoteženimi obroki, ki jih diabetiki dobro poznajo. Ampak težave s tem nihanjem imajo tudi tisti, ki (še) niso bolni.
Osiromašena hrana krade energijo. Nekateri živijo v prepričanju, da za svoje zdravje najbolje poskrbijo tako, da jedo ekološko hrano, kar ni čisto res – ocvrt krompir ni zdrav obrok, še posebej če je na mizi pogosto, pa čeprav so sestavine pridelane ekološko in je sol iz piranskih solin. Še posebej pa prizadenemo telo in možgane s predelano hrano, ki ji dvojno škodimo – po eni stani ji dodajamo različne kemikalije, po drugi pa ji marsikaj odvzamemo. Olje rafiniramo, sol prečistimo, sladkorju odstranimo vse, kar je bilo v rastlini, iz katere ga pridobivamo, zdravega. Takšna hrana je telesu tuja, pravijo strokovnjaki za naravno prehrano. Ne le da organizmu ne daje potrebne energije, ampak mu tudi jemlje posamične elemente, da se sploh lahko presnovi. Tako kot obstaja kirlianova kamera za merjenje energijskega polja človeka, so nekoliko odbiti znanstveniki izumili kar nekaj vrst kamer, ki merijo energijo hrane, kar se na posnetku kaže kot mavrično sevanje. Rafinirana in predelana živila so obarvana v črno, kar pomeni, da nam le škodujejo. Ampak to so seveda že nekoliko znanstvenofantastične zgodbe, nas pa vsekakor zanima, kaj za vraga jesti, da bomo zdravi, zadovoljni in umirjeni. Da je zdrava hrana ekološka, lokalno pridelana in sezonska, že vemo, pa se lahko z njo tudi zdravimo in celo spreminjamo svojo usodo?
Več v Zarji št. 5, 29. 1. 2019.
