Spoštovana gospa Nina,
naj že na začetku napišem, da je izhodišče za celjenje zloma pri vaši sedemletni deklici odlično, in v potrditev tej izjavi podam nekaj informacij za boljše razumevanje dogajanja po zlomih.
Kosti otrok imajo pokostnico (zunanji del kosti) še zelo elastično. Kadar pride do prevelikih oziroma neprimernih sil in te zlomijo tkivo kosti, utrpi ta sorazmerno mehka pokostnica le manjšo škodo in se ne pretrga do mere, pri kateri bi se delci zlomljene kosti tudi razmaknili in bi jih bilo treba spraviti v pravilen položaj za celjenje z operacijo in morda tudi z uporabo ploščic, vijakov ali žic. Kost se torej zlomi tako, kakor bi se zlomila veja mladega grma ali drevesa, zato govorimo pri zlomih kosti otrok o zlomih po principu zelene veje. Pretrga se notranji les veje, ne pretrga pa se drevesna skorja oziroma vsaj ne popolnoma. Najboljši primer za to je pri otrocih kar precej pogost zlom ključnice. Ob taki poškodbi kirurgi otrokom namestijo le oprt in ne mavca. To pomeni namestitev posebne preveze na hrbtu (rečejo ji stella dorsi ali hrbtna zvezda), s katero dosežejo, da sta rameni ves čas poravnani in mirujeta, kar zmanjša sile v ključnici in s tem bolečine ter omogoča dobro celjenje.
Pri sicer zdravih ljudeh traja celjenje kosti od 4 do 6 tednov, z razlikami zaradi obsežnosti ali posebnosti zloma. Vaši športnici je kirurg potrdil dobro lego kosti, ki so zato lahko vstopile v proces dobrega celjenja. Otroci pogosto doživijo zlome v predelu podlahti. Najpogosteje doživi zlom le ena od dveh kosti podlahti. Govorimo o zlomu na predvidljivem, tipičnem mestu. Zdravniki ga opišemo s kratico L.T. za latinski besedici loco tipico, torej tipično mesto. Pri teh zlomih fizioterapija ni potrebna, ker se kosti celijo dobro in roka zelo hitro ponovno pridobi aktivnost – sploh pri osebah, ki zlomljeno okončino rade uporabljajo. Takšna neustavljivo aktivna bitja pa so otroci kar po pravilu. Razgibavanje zlomljene okončine se zato spontano začenja že v času, ko otrok še nosi mavec, ko so bolečine že mnogo manjše ali jih ni več in začne otrok okončino spontano uporabljati. Najprej seveda s prsti. Otroci meje tega gibanja določajo po svojem občutku. Nemalokrat jim zdravniki odstranjujemo mavec, ki zaradi sproščene uporabe roke ali noge dejansko že razpada.
Za zdravje kosti, ne samo za namene celjenja, je po tretjem letu priporočljivo zimsko (do tretjega leta pa vsakodnevno in v vseh letnih časih) dodajanje vitamina D3. Ta omogoča vgrajevanje kalcija v kosti. Bolj ko je kost obremenjena, več se ga vanjo vgradi in poveča trdnost kosti. Plavanje, o katerem razmišljate, bo odlična in tudi najboljša vadba za rehabilitacijo po zlomu. Vašo poškodovanko ste predstavili kot bitje, ki je več na glavi in rokah kot na nogah. To me utrjuje v zaupanju, da bo roko povsem dobro uporabljala že kmalu po odstranitvi mavca. Obdobje, ko se po odstranitvi mavca ali drugih opor ljudje soočamo z nekoliko okornim in še ne povsem zanesljivim gibanjem, bo pri vaši deklici zagotovo kratko.
Za začetno razgibavanje imajo pred izvajanjem stoj in premetov za kakšna dva tedna prednost druge vadbe. Predvsem tiste, pri katerih je možnost ponovne poškodbe manjša. Takšno »rehabilitacijo« bodo njene želje po gibanju tako ali tako ustvarile spontano. V tem je tudi čar hitrih rehabilitacij vrhunskih ter drugih dobrih in navdušenih športnikov in športnic in eno takšno imate očitno tudi vi. Pa srečno!
Prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., spec. pediatrije
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
