"Spoštovani!
K pisanju me je spodbudil prijazni odgovor zdravnice Miroslave Cajnkar Kac v Jani babici, ki jo skrbi pogosto lulanje njene vnukinje. V njem sem izvedela, da obstaja v šola lulanja v Mladinskem zdravilišču v Rakitni. Sama imam podoben, vendar še hujši problem z vnukom, ki je star 12 let in ne čuti (vsaj tako pravi on), kdaj ga tišči na blato. Blato mu uhaja čez cel dan. Njegova pediatrinja pravi, da mora to urediti sam. Meni pa se otrok smili in me zanima, ali obstaja tudi »šola kakanja«, da bi otrok s pomočjo začutil potrebo po odvajanju. Hčerka mu daje v spodnjice vložke, da jih potem pospravi v vrečko na stranišču in zamenja.
Kadar je otrok v moji bližini, ga takoj zavoham in prosim, naj gre na stranišče. V šoli verjetno vohajo tudi sošolci in opazila sem, da je otrok že malo zakompleksan in občutljiv zaradi tega, saj veste, da so otroci v medsebojnih odnosih neusmiljeni. Ne vem, kam naj se obrnem. Res bi mu rada pomagala, saj prehaja v puberteto in je videti, da si sam ne zna pomagati.
Ko je bil dojenček, je bil zelo zaprt in so mu dajali odvajala. Mama ga je vozila tudi na urgenco, tako je bil zaprt in je zaradi tega mnogo prejokal. Posledica vsega tega pa je, da mu zdaj nenadzorovano uhaja blato. Sprašujem vas, kam naj se obrnemo, da bi otroku pomagali. Ali obstaja v Sloveniji »šola kakanja« ali kakšen specialist, ki pomaga reševati take težave? Pri njegovi zdravnici smo žal neuspešni, otrok pa vse bolj trpi. Najlepša hvala za odgovor in lep pozdrav!"
Šifra: Danijela
Pozdravljeni!
Uhajanje blata neorganskega izvora ali enkoprezo mednarodna klasifikacija bolezni opredeljuje kot ponavljajoče se, nehoteno ali hoteno puščanje blata normalne ali skoraj normalne konsistence na mestih, ki v človekovem lastnem socialnem in kulturnem okolju niso primerna. Težava lahko nastopa samostojno, lahko pa je del obsežnejše motnje, kot so emocionalne ali pa vedenjske motnje. Diagnozo enkopreza postavimo pri otrocih, katerih kronološka starost presega štiri leta (in so že sposobni zavestnega izločanja blata), oziroma ko otrok dosega enakovredno razvojno raven. Dogodek se mora ponoviti vsaj enkrat na mesec in mora trajati vsaj tri zaporedne mesece.
Ko govorimo o enkoprezi, je pomembno razlikovanje med primarno in sekundarno enkoprezo. Primarna enkopreza označuje nezmožnost zadrževanja blata tudi takrat, ko bi otrok v razvoju to stopnjo že moral doseči, pri sekundarni enkoprezi pa gre za izgubo kontrole izločanja, ko je otrok ustrezno kontrolo odvajanja že vzpostavil.
Težave so pogostejše pri dečkih. Pri sekundarni enkoprezi je uhajanje blata lahko nehoteno ali hoteno, pri čemer gre lahko za enkoprezo z obstipacijo (zaprtjem) in uhajanjem blata; pri hoteni pa gre za enkoprezo, lahko brez obstipacije in nehotnega uhajanja.
Epidemiološke ocene pogostosti motnje kažejo, da zaradi nje trpi od enega do treh odstotkov šolskih otrok. Pri dečkih je težava pogostejša kot pri deklicah, saj so zastopani v 80 odstotkih vseh primerov.
Pri večini primerov enkopreze gre za funkcionalno motnjo brez jasnega organskega vzroka,od tega pri 90 odstotkih zaradi kronične zaprtosti in posledičnega uhajanja blata.
Vzroki za zaprtost so lahko organski ali funkcionalni.
Med organske vzroke prištevamo bolezni prebavil in presnove, bolezni žlez z notranjim izločanjem, živčno-mišične bolezni ter druge bolezni, ki motijo polnjenje zadnjega dela črevesa. Otrok z boleznimi prebavil ima lahko mehansko zaporo, ki je prirojena ali nastane po rojstvu; motnja pa je lahko tudi v gibanju črevesa (peristaltiki).
Mnogo pogostejši so funkcionalni vzroki za zaprtost, kamor prištevamo nepravilno prehrano s premalo vlakninami, premalo zaužite tekočine (ponavljam priporočila: od 5 do 9 let – 1000 ml, od 10 do 14 let – 1400 ml, od 15 do 18 - 2000 ml), uživanje večjih količin mleka in sladkarij. Tak otrok običajno odlaša z odhodom na stranišče iz različnih vzrokov, kot so neustrezne sanitarije, zatopljenost v igro, hiter življenjski utrip nasploh, lahko pa tudi zaradi globljih psihičnih zavor. Nastane začarani krog. Zaradi zaprtosti je blato trdo, odvajanje boleče, pogosto ga spremljajo manjše poškodbe sluznice danke s posledično prisotnostjo krvi na blatu, končno pa tudi nehoteno uhajanje blata.
Posamezni vzroki so v vsakem življenjskem obdobju različni in v določenem obdobju pogostejši.
Nujno k pediatru po napotnico
Spoštovana babica, verjamem, da ste zaskrbljeni, saj težave pri vnuku trajajo že od zgodnjega otroštva. Iz vašega pisma slutim, da ustrezna diagnostika še ni bila izpeljana. Svetujem vam, da se z otrokom ponovno in čim prej naročite na pregled pri osebnem pediatru. Ta se bo s starši in dečkom (ki bo skoraj mladostnik, kar situacijo še dodatno otežuje!) pogovoril ter se odločil za nadaljnjo diagnostiko – običajno otroke napotimo k pediatru gastroenterologu, da se s preiskavami potrdi ali izključi morebitne organske vzroke in ustrezno ukrepa.
V primeru, da so težave funkcionalne, je prav tako nujna strokovna obravnava, običajno je dolgotrajna, a z veliko vztrajnosti uspešna. ŠOLA KAKANJA OBSTAJA, in sicer v Bolnišnici za otroke v Šentvidu pri Stični. Traja dva tedna in je široko zasnovana z vodenjem različnih strokovnjakov. Tja ga napoti osebni pediater z napotnico.
Izčrpne informacije najdete na njihovi spletni strani: www.bos-sentvid.si
Miroslava Cajnkar Kac, dr. med.,
specialistka šolske medicine
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
