"Živiva pri njej, hiša je velika, ona je že dolgo brez moža. Ovdovela je precej mlada, ko je bil njen sin še v osnovni šoli, in se ni več poročila. Na sina je zelo navezana, zdi se mi, da je vedno bolj odvisna od njega, veliko ji pomaga pri stvareh okoli hiše. Odstopila nama je zgornje nadstropje, imava tudi možnost ureditve podstrešja, zato sva se s partnerjem odločila začasno ostati tam. Stanovanje sva si lepo uredila, vlagala sva tudi v celo hišo. Najprej je bilo kar v redu, lepo naju je sprejela, le tega, da želiva zasebnost, ne more razumeti. Hodila je k nama na kavo in tudi naju vabila k njej. Pogosto je skuhala za vse, ob tem nama je večkrat dala vedeti, kako ta mladi ne znamo več zdravo kuhati, kar mi je šlo na živce. Ne rečem, dobra kuharica je, njena kosila so sicer preprosta, a okusna, in večkrat nama je prišlo prav, da naju je ob prihodu iz službe pričakalo toplo kosilo, počasi pa me je ta njen odnos vse bolj motil. Pričakovala je, da bova pojedla pri njej, potem pa ji še delala družbo ob kavici, meni pa to ni ustrezalo, pravzaprav tudi partnerju ne, a se mu je zdelo, da ji s tem druženjem nekako poplačava skrb. Potem se je strinjal, da kuhava sama, in obema je to bolj všeč, včasih pa še greva na kosilo k njej. Vedno bolj me moti predvsem to, da se nadaljujejo njeni nenapovedani obiski najinih prostorov, občutek ima, da je še vedno vse njeno, in nenapovedano prihaja k nama. Ob tem kaj pospravi, zdi se ji, da nama s tem pomaga. Pravim ji, naj pusti, partner ji ne reče nič, mene pa prepričuje, da je to fino, ker imam potem več časa za kaj drugega. Zadnjič nama je oprala perilo. Ob misli, da je nekdo brskal po najinih gatah, nisem zdržala, ponorela sem in zavpila nanjo, naj naju pusti pri miru, da se preveč vtika in da uničuje najin mir. Partner je bil zaradi tega jezen name. Sam ji ne reče ničesar, pravi, da je hvaležen za to, da sva lahko tam, in da bova imela več miru, ko urediva podstrešje. Jaz se s tem čedalje manj strinjam in želim, da greva na svoje. Tako sva tudi načrtovala, sedaj pa partner ni več za to, pravi, da je že toliko vložil v hišo in obnovo, da nima smisla, da bi zdaj odšla, da je škoda denarja in naj malo potrpim. Boli me, ker to ni bil najin načrt, in bojim se, da bom obsedela pod nadzorom tašče. Otrok še nimava, a jih načrtujeva, in zdi se mi, da bo takrat šele izbilo sodu dno, če lahko to rečem. Kaj lahko sploh ukrenem?"
- bralka Tina
Eva svetuje
Eva Hrovat Kuhar je mama dveh otrok, univ. dipl. psihologinja,
družinska terapevtka in vedenjska terapevtka, tudi avtorica knjig
Izziv poroda in Poporodni izziv ter Izzivi sodobne vzgoje
»Začasno« se zelo pogosto podaljša v »stalno«
Počasi, »mic po mic« in skoraj neopazno. To me spominja na tisti razvpit primer z žabo in toplo vodo. Če je žaba vržena v vročo vodo, od šoka odskoči in pobegne. Če pa se začne namakati v hladni vodi, ki se počasi ogreva, morda na začetku celo uživa, kot v kakšnih toplicah, potem, ko se zave, da ji ni več udobno, pa je zaradi počasnosti segrevanja in prepričevanja, da je to dobro zanjo, že kuhana in ji ni več pomoči.
Bojim se, da pometanje pod preprogo pomeni začetek sporov med vama
Pogrešam odkrit pogovor o stvareh, ki vas težijo. Najprej bo nujen iskren pogovor med vama. Kaj načrtujeta, kaj si želita, na kaj sta pripravljena pristati, na kaj pa nikakor ne. Imam občutek, da gre vam situacija bolj v nos kot partnerju in da vam razvoj dogodkov čedalje manj ustreza, medtem ko se pri njem v odločitve vpletata tudi njegova lojalnost do mame in hvaležnost za trenutno rešeno stanovanjsko vprašanje. Najprej morata to razčistiti vidva, potem bosta lahko kot družina to predstavila tudi tašči. Če se doslej niste odločno in odkrito postavili za svoje želje, ni čudno, da je bil partner ob vašem izbruhu osupel. Tu ima on najpomembnejšo vlogo, ker bo njega bolj poslušala in razumela kot vas.
Vajin odnos se je začel krhati
Tašča verjetno niti ne razmišlja o tem, kako njeno vedenje in vtikanje v vajin svet vpliva na vaju, videti je, da se ne zaveda svojega vpliva na poslabševanje vajinega odnosa, in čeprav želi sinu najboljše, tega ne uspe uvideti. Najbrž misli, da vam s svojimi aktivnostmi pomaga, morda je celo užaljena zaradi vaše reakcije po pranju vajinega perila.
Plačujeta visoko ceno, a ne z denarjem, temveč z mnogo dragocenejšo valuto – s svojim mirom in posledično poslabšanimi odnosi
Tašča vama je ponudila streho nad glavo, a to ni vezana trgovina, da bi morala vidva pogoltniti vse, kar se vama dogaja. Vidva sta samostojna celica, ne glede na to, ali imata otroke ali ne. Glede na to, da jih nameravata imeti, je zdaj skrajni, res skrajni čas, da razčistite, kar vas žuli. Postaviti morate temelje za prihodnost, ampak na način, ki nikomur od vas ne bo povzročal bolečine in zaradi katerega se nihče ne bo počutil prikrajšanega. Srečno!
Evino svetovanje je objavljeno v reviji Jana, št. 50, 12. december, 2023.
