Zgodaj spomladi je iz diskotnih trgovin kdaj pa kdaj priromal šopek cenejših vrtnic, poleti so se jim vsak teden pridružili novi cvetovi domačih starih sort. Saj jih je težko porezati, ko so najlepše, a če ujamete trenutek, preden se osujejo, in jih takoj obesite navzdol na toplem in suhem, bo v nekaj dneh njihova lepota ujeta v času. V venčku so še semenske glavice vrtnega in poljskega maka ter črne kumine, pa cvetovi nemškega rožmarina, okrasnega rmana in hortenzije ter peclji grozdja. Marsikaj, kar vam je všeč v naravi v živi obliki, je mogoče posušiti, treba je le poskusiti; barve bodo drugačne, včasih presenetijo, oblike pa postanejo žlahtne, včasih so pravo odkritje. Posušene je do uporabe treba hraniti na suhem, da ne dobijo vonja po plesni, kar je bil ob letošnjem vesoljnem potopu kar izziv.
Pripraviti je treba še ogrodje, to je kar slamnat obod za dva evra iz poceni trgovin za ustvarjanje, pred prazniki jih imajo celo v marketih. Potrebujete še pištolo z vročim lepilom, ni draga, in nato je vse stvar potrpežljivosti in sestavljanja. Venček na sliki je nastal v dveh večerih, vsak cvet je prilepljen posebej, prazni prostori med večjimi cvetovi so zapolnjeni z manjšimi; rmanovi so razcepljeni na manjše vejice in zataknjeni v medprostore. Ni se treba bati, da se bo kaj zdrobilo, tudi posušeni so cvetovi presenetljivo trpežni in prestanejo celo mečkanje, ko jih držite ob podlago, da se lepilo posuši, kar je potrebno pri težjih glavicah maka, recimo. Začnete na vrhu oboda, prilepite prvi cvet in tesno ob njem naslednjega, drugačne oblike, ki se z njim lepo ujame. Nadaljujete na vsako stran, da skrijete vsak delček slamnatega oboda. Prvih nekaj cvetov je težko, ni še videti posebej lepe oblike, ko pa ste pri kaki četrtini, delo steče, videti je že lepo in cvetovi vas začno voditi kar sami.
Da je videz prazničen, je potrebnega še nekaj leska, zato so v enakomernem razmaku na obod prilepljeni srčki, ki smo jih odkrili po znižani ceni že pred časom in so čakali doma na svojo priložnost. Ah, saj res, v želodove kapice smo prilepili še nekaj bleščic, tako za presenečenje za radovedne bližnje opazovalce. Svečnik je tudi ležal na podstrešju, za podlago pa je kar krožnik za pecivo. Še čajna svečka, končano! Se dogovorimo, da nam pošljete še vi kak svoj lep izdelek? Če ne letos, pa prihodnje leto zagotovo, kajne?
Objavljeno v reviji Jana, št. 48, 28. november, 2023.
