Še posebej moramo biti pozorni, da se izognemo morebitnim napakam pri gojenju in skladiščenju, nas je nemudoma opozorila. Uživati pa jo je nadvse priporočljivo tako poleti kot pozimi. »Poleg tega, da vsebuje veliko vitamina A in C ter maščobne kisline omega 3, naše telo obogati z magnezijem, kalcijem, kalijem in bakrom. Listi so koristni za ljudi s počasno prebavo in težavami z napenjanjem. Zato si ob prebavnih težavah privoščite metin čaj. Ta blagodejno vpliva tudi na vneto grlo. Za še večji učinek ga poleg pitja lahko grgrate ali inhalirate. Pozitivno bo meta vplivala tudi pri tesnobi in v stresnih obdobjih. Povrhu vsega učinkuje še protibakterijsko in protivirusno.«
Bi čaj ali kaj drugega?
V kuhinji je najbolj znan metin čaj, ki pa ni uporaben samo za pitje. »Hladen metin čaj je odličen tonik za obraz, še posebej za nečisto kožo. Meta je poleg tega odlična v omakah in za mariniranje mesa. Nepogrešljiva je pri pripravi smutijev, sladoleda, sirupov in sokov. Dan lahko začnete z zdravo in osvežilno metino skuto. Ko boste za pripravo skute rezali meto, počnite to s keramičnim nožem, da ne pride do oksidacije. Zdravilne učinkovine se manj vežejo na keramiko kot na železo,« je svetovala sogovornica in postregla s še kar nekaj nasveti, kako uporabiti meto: »Naredimo lahko domačo zeliščno metino sol. Z metinimi lističi lahko po kuhanju natremo kuhinjske lesene deske in jih tako razkužimo. Ali pa si iz mete pripravimo oljne izvlečke, ki jih uporabimo za mazila in hidrolate za osvežitev kože. Poleti nam bodo metini listi prišli prav še za pripravo obkladkov, s katerimi si blažimo reakcijo po piku žuželk.«
Po treh letih jo zamenjajmo
Meta uspeva tudi na tisoč metrih nadmorske višine. Rada ima humusna, rahla tla ter sončne do polsenčne lege. A tako kot druga zelišča tudi meta ne mara pretirano gnojenih gredic. Potrebuje dovolj vode, vendar ta ne sme zastajati. Je trajnica, ki vam bo z vrta odganjala nekatere škodljivce. Po treh letih se vsebnost učinkovin v njej zmanjša, zato jo je priporočljivo nadomestiti z novimi potaknjenci. Špela Pogelšek: »Če jo posadimo prosto v vrtu, se zelo rada preveč razraste. Da jo omejite, jo posadite v nizek, malo večji glinen lonec in skupaj z loncem zasadite na vrt. Mnogi se prav zaradi hitrega širjenja rastline rajši odločajo za gojenje v lončkih.« Pri meti ni pogostih bolezni ali škodljivcev. Le kadar je preveč dežja in vlage, se lahko na njej pojavita plesen in rja (rjavkaste pege na listih).
Nabiranje opoldne
Liste in mlade vršičke nabiramo v opoldanskem času in sončnem vremenu, ko imajo največ učinkovin. Med 13. in 15. uro nabiranje ni priporočljivo, saj eterična olja zaradi vročine močno hlapijo in je učinkovin v meti takrat manj. Če je deževno, počakamo tri dni, saj dež spere učinkovine. Meto redno obrezujemo oziroma trgamo liste in s tem spodbujamo bujno rast. A porežemo le tretjino dolžine vejic, da se lahko obnavlja. Listi so najbolj aromatični tik pred cvetenjem rastline. Ravnamo se lahko po luninem koledarju in jo nabiramo na dneve za list. Tako bomo nabrali zelišče, ki bo imelo v sebi največ učinkovin.
Suhe ne drobimo
Največ arome dobimo iz svežih listov, za skladiščenje čez zimo pa zelišče posušimo. Sušimo steblo in liste. Sogovornica je opozorila, da mete in drugih zelišč pred sušenjem ne umivamo. »Dobro jih pregledamo ter umazane in poškodovane dele odstranimo. Porezana stebla lahko zvežemo v šopke ter obesimo v senco in na prepih. Liste v tankih plasteh položimo na mrežasta sita ali pladnje. Pomagamo si lahko tudi s sušilniki za zelišča, kjer sušimo na temperaturi do največ 40 °C. Ko je meta suha, pazimo, da je ne drobimo, saj bodo s tem eterična olja izhlapela in bo zelišče prazno. Previdno jo osmukano s stebel, ki jih ne zavržemo. Stebla uporabimo za pripravo poletnih sirupov, sokov, aromatiziranje vode, marmelad ali kompotov.« Meta pri sušenju nekoliko spremeni barvo, a če povsem počrni, pomeni, da ni bila pravilno sušena. Morda se je sušila na soncu, lahko smo nastavili preveliko temperaturo sušilnika ali pa smo jo preveč na debelo, celo mokro naložili na pladenj. S tem je izgubila kakovost in je za uživanje neprimerna, lahko pa jo uporabimo za kopeli, v manjši količini za gnojilo za vrt ali jo damo na kompost, kjer bo opravila svojo nalogo.
OKVIR: Čas sušenja zelišč
Poleti, na zraku, se bodo zelišča sušila približno:
cvet: 4–8 dni
list: 4–6 dni
debelejši listi: 10–12 dni
plod: 12–15 dni
korenina: 6–8 dni
Pazimo, da zelišča vedno sušimo v senci, saj lahko na soncu zaradi previsoke temperature vlaga prehitro izhlapi in zelišča potemnijo, izgubi vonj in učinkovine. Spomladi in jeseni se čas sušenja podaljša, saj je v zraku več vlage in temperature so nižje. Zelišče je pravilno suho, ko med prsti šelesti in se ne drobi.
OKVIR: Hramba za zimske dni
Meto, kot tudi druga zelišča, hranimo v čistih, steriliziranih in suhih kozarcih v temnem in hladnem prostoru, najbolje v kakšni omari. Za dodatno zatemnitev lahko kozarce ovijemo v alu folijo. Zelišč ne shranjujemo v pločevinaste posode, saj v njih oksidirajo in izgubijo učinkovine. Preden meto shranimo v kozarce, pazimo, da je dobro suha, drugače lahko splesni. Shranjevanje v papirnate vrečke je manj primerno, saj papir nase veže vlago in žuželke preprosto pridejo do zelišča. Pravilno skladiščena meta je uporabna od eno do dve leti. Ko boste opazili, da je spremenila videz in vonj, pa jo raje odvrzite na vrt ali kompost.
NASVET
V jesenskih mesecih začnejo metini listi rjaveti. Takrat jo obrežemo do zemlje in zaščitimo z debelo plastjo komposta ali pokrijemo s slamo. Če jo imamo posajeno v loncu, ga prestavimo v stanovanje.
* Pazljivo pri uporabi
Če ste med tistimi, ki jih muči zgaga ali se vam pogosto spahuje, bodite pri uživanju mete pazljivi. Enako svetujejo ljudem z žolčnimi kamni. Če ste noseči, pa se pred uživanjem mete posvetujte z zdravnikom.
Zarja Jana, št. 31, 3.8. 2021
