1. težava: Imava popolnoma drugačen pogled na gospodinjstvo
Drži, da se je treba o pospravljanju pogovarjati vsaj tako resno kot o vzgoji otrok. In to tako, da slišita drug drugega. Bodita natančna pri navajanju tega, kaj vas pri partnerju moti: kaj vas moti najbolj in kje lahko zamižite. Morda pa morate nehati dramatizirati in obtoževati ter predlagati kaj konkretnega: »Zloživa otroške igrače v škatlo in jih odnesiva v kabinet, tako da bo vsaj dnevna soba vedno pospravljena,« namesto: »To ni več hiša, ampak otroški vrtec. Kar bom odslej našel na tleh, bo šlo v smeti!« Govorita v prvi osebi:
ï€ Ni mi všeč, da vedno jaz menjavam toaletni papir. Ni veliko, je pa simbolično dejanje dobre volje.
ï€ Utrujena sem, ker moram vedno sama obešati perilo in ga likati.
ï€ Boli me hrbtenica in želim, da mi pomagaš pri pomivanju oken.
ï€ Včasih se skoraj spotaknem ob tvoje revije. Bi jih, prosim, lahko zložila pod mizo?
ï€ Madeži v mikrovalovni pečici so res trdovratni. Kaj lahko storiva, da jih v prihodnje ne bo več?
ï€ Želela bi slišati, da sem med tem, ko si bil v službi, postorila tudi kaj dobrega, in ne le tega, da mi gre gospodinjenje slabo od rok.
2. težava: Nobeden od naju se ne počuti cenjenega zaradi tega, kar nama vendarle uspe postoriti
Morda ste že kdaj imeli občutek, da vam partner gleda pod prste. Ali vi njemu. Zakaj bi zložil posodo v pomivalni stroj, če pa mu narekujete, kam gredo kozarci in kako mora obrniti pribor? S tem ne le dvakratno zapravljate čas, ampak tudi sproti rušite njegovo prizadevanje. Včasih raje niti ne prosite za pomoč in naredite sami, saj nočete poslušati kritik v smislu: »Ne čistiš v pravi smeri, uporabiti bi morala drugo čistilo ...« Če imate izrazit občutek za red in ga večkrat utrujeni vzdržujete, po drugi strani pa za to ne dobite niti najmanjše pohvale, ni čudno, da sta se v vas prikradla razočaranje in zamera. Kaj lahko storite?
ï€ Izrazite odkrito navdušenje nad vsakim najmanjšim partnerjevim trudom: »Oh, kako lep šopek vidim na kuhinjski mizi! Hvala!«
ï€ Za vsako njegovo pohvalo se zahvalite in povejte, kaj imate v načrtu pospraviti v prihodnjih dneh.
ï€ Vedite, da največkrat za hudo kri ni vzrok razmetana ali preveč pospravljena hiša, ampak so nesporazumi posledica nepremišljenih oziroma slabo izbranih besed.
3. težava: O gospodinjenju se prepirava resno in osorno, kot bi šlo za življenje
Prepiranje o drobnarijah, ki ne odločajo o življenju in ki, če malce bolje razmislite, niso tako visoko na vaši lestvici vrednot, je res le prepiranje o drobnarijah. Najprej sta partnerja in prijatelja in šele nato osebi, ki pospravljata. Zato pozabita na sarkazem, nadomestita ga s samoironijo: »Šmenta, zaradi zgubljenih nogavic se jezim, kot bi mi kdo ukradel avto. In vendar, ali mi jih lahko pomagaš poiskati?« Ali: »No, naslednjič bom pa jaz umazane žlice in vilice pometala kar po kuhinjskih tleh, če ti umazane nogavice puščaš kar pred kavčem.«
Gotovo si ne želita biti nasprotnika, ampak složna zaveznika. Pomembno je, da je ob koncu dneva, tedna, meseca vse za silo postorjeno tako, da sta oba zadovoljna in pri močeh. Ne pozabita angažirati otrok! Kot rečeno, perfekcionizma ne morete pričakovati, niti od sebe niti od partnerja. Pa saj se vendar nista vzela za to, da bi drug drugemu, še manj pa otrokom dokazovala, kako vešče pospravljata ali razmetavata. Bolj na mestu so odkriti pogovori o tem, da sta utrujena, in vprašanja, kako si lahko podata roki.
In ne nazadnje, vedno lahko najameta pomoč
Lahko, da se trudita, vendar v hiši še vedno vlada nered. To se pogosto dogaja v večjih družinah, kjer sta oba starša polno zaposlena. Kako se tudi ne bi, če otroci na eni strani razmetavajo, kar vi na drugi pospravljate, in če prihajata iz službe po 17. uri, utrujena in večkrat vznemirjena zaradi vsega, kar se bo doma zgrnilo nad vaju.
V tem primeru toplo priporočamo pomoč gospodinje, vsaj enkrat na teden, da vam zloži perilo, umije okna, opravi s prahom. Res je, stane, a se po drugi strani lahko odrečeta sobotnemu večeru zunaj in ga namesto ob dragi večerji preživita v pospravljenem domu.
