Klopi prenašajo različne resne bolezni, ki jih povzročajo bakterije in virusi. Slovenija je, kot je že znano, endemsko področje za lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis pa tudi za precej manj znano, a nikakor ne nedolžno bolezen erlihijo oziroma pravilno – humano granulocitno anaplazmozo. Po pogostosti pojavljanja je v Sloveniji največ bolnikov z lymsko boreliozo, nato s klopnim meningoencefalitisom, redkejši pa so bolniki z erlihijo ali humano granulocitno anaplazmozo, a bi ji vseeno morali namenjati več pozornosti.
Erlihioza najprej pri psih
Odkod erlihioza? »Sprva so jo poznali kot bolezen živali, saj so tako okužbo pri psih v Alžiriji opisali že leta 1933. Humana granulocitna erlihija je bila kot povzročiteljica bolezni pri človeku prvič opisana v ZDA leta 1994 na območjih, kjer je endemična lymska borelioza, v Evropi pa je bila prvič odkrita leta 1996 v Sloveniji. Pred kratkim so granulocitno erlihijo preimenovali v humano granulocitno anaplazmozo,« pojasnjuje prof. dr. Stanka Lotrič Furlan, dr. med., specialistka infektologinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, ki je v Sloveniji prva odkrila in dokazala to bakterijsko bolezen.
Koliko klopov prenaša to bolezen? »V Sloveniji prevladuje vrsta ščitastih klopov Ixodes ricinus, ki prenaša vse tri omenjene povzročitelje bolezni. V raziskavi o prekuženosti klopov v Sloveniji so ugotovili, da je z granulocitno anaplazmo okuženih 9,2 odstotka odraslih klopov in 7,2 odstotka nimf.« Sicer so veliko okuženost s tem povzročiteljem bolezni dokazali pri velikih sesalcih, to je pri jelenjadi in srnjadi, saj je teh okuženih kar 75 odstotkov, prav tako pri malih sesalcih.
V Evropi je z erlihijo okuženih največ Slovencev
Kako razširjena je ta bolezen pri nas v primerjavi z drugimi deli Evrope? »V različnih evropskih državah so dokazali posamezne primere anaplazmoze, največ pa v Sloveniji. V zadnjem desetletju imamo približno 40 bolnikov z dokazano granulocitno anaplazmozo in vsako leto je nekaj novih primerov.« Vendar pa obolevajo predvsem starejši ljudje, redko otroci, pogosteje zbolijo moški. Najbolj ogroženi so tisti, ki so pogosto v naravi in v stiku s klopi, to so lovci, gozdarji, gobarji in izletniki.
Kako se okužimo z njo in kakšni so bolezenski znaki? »Okužimo se z ugrizom klopa. Inkubacija bolezni je od pet do enaindvajset dni. Pojavlja se od spomladi do jeseni, v času aktivnosti klopov. Bolniki imajo visoko temperaturo, tudi čez 39 stopinj, mrzlico, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter so utrujeni. Laboratorijski izvid lahko pokaže zmanjšano število belih krvničk in krvnih ploščic, povečane vrednosti jetrnih encimov ter povečano koncentracijo C-reaktivnega proteina. Zapleti so možni, vendar so redki. Sicer kronične oblike bolezni v Evropi ne poznamo, kakor tudi ne smrtnih primerov. Te opisujejo pri bolnikih v ZDA, predvsem pri okužbi z monocitno erlihijo, predvsem pri tistih, ki imajo oslabljen imunski sistem. Pri tej bolezni so pogoste asimptomatske okužbe, brez kliničnih znakov bolezni,« pojasnjuje Lotrič Furlanova in še dodaja, da cepiva proti tej bolezni še ni.
Kako poteka zdravljenje? »Klinična slika bolezni je zelo podobna prvi fazi klopnega meningoencefalitisa. Pomembno je, da ločimo ti dve bolezni, saj je anaplazmoza bakterijska bolezen, ki jo zdravimo z antibiotiki, natančneje s tetraciklini sedem dni.«
Vendar te bolezni po zakonu pri nas ni treba prijavljati. »To je vzrok, da je potrjenih okužb z njo v Sloveniji razmeroma malo. Za države Evropske unije pa nimamo podatkov. Med dve tretjini in tri četrtine bolnikov preboli to okužbo brez posebnih znakov. A kadar se pojavijo simptomi, so razmeroma hudi, bolniki morajo pogosto na bolnišnično zdravljenje. Imajo mrzlico, povišano temperaturo, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih. Redkeje se pojavijo izpuščaji na koži, povečana jetra, vranica, kašelj, driska, otekle dlani in podplati. Možni zapleti so vnetje možganskih ovojnic, možganov, dihalna stiska, odpoved ledvic, druge sekundarne bakterijske okužbe in tako dalje. Pri hujših primerih umre od tri do deset odstotkov bolnikov,« pravi mag. Eva Grilc z Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije. Preiskavo krvi na erlihiozo v Sloveniji sicer izvaja Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.
Tudi pri erlihiji je prvo »čiščenje celic«
Dominik Golenhofen, zdravilec z več diplomami s področja alternativnega zdravljenja, ki ima ordinacijo v ljubljanskih Murglah, pravi: »Klopi z ugrizom prenašajo na človeka bakterije, kot so borelije, erlihije, babezije in rikecije. Do zdaj so se zdravniki posvetili predvsem borelijam, čeprav so tudi druge bakterije nevarne. Zlasti erlihije, ki povzročajo podobne simptome kot borelije, zato jih večkrat spregledajo. Edini simptom, po katerem razlikujemo obe bakteriji, je migrirajoča rdečina, ki se pri erlihiji ne pojavi, pri boreliozi pa pogosto. V Nemčiji je že približno dva odstotka prebivalcev razvilo protitelesa na erlihijo. V Sloveniji je število zanesljivo večje, saj je tudi okuženih klopov z erlihijo več. Značilni simptomi pri erlihiozi in boreliozi so izguba spomina, močna utrujenost, glavobol, depresija, nespečnost in razdražljivost. Pogosto se okužijo z obema bakterijama, tedaj so simptomi močnejši in potek bolezni neprijetnejši. V Sloveniji je sočasna infekcija pogosto spregledana, saj se erlihije zelo redko testira. Pacienti dobijo standardno terapijo proti borelijam, erlihije pa preživijo in se razmnožijo, ker bi zanje morali jemati posebne antibiotike,« pojasnjuje Dominik Golenhofen.
Kakšno je alternativno zdravljenje? »Pri kronični boreliozi in erlihiozi je to dolgotrajno in celostno. Na srečo le desetina akutnih obolenj preide v kronično obliko. Pogoj, da se razvije kronična borelioza ali erlihioza, je obremenjenost notranjosti celice z, denimo, težkimi kovinami, virusi, drugimi bakterijami, kot so klamidije. Takšna celica je manj zdrava, borelije lahko v njej zelo enostavno preživijo. V alternativni medicini se pri teh boleznih najprej posvetimo »čiščenju« celic. Zlasti težkih kovin, saj ko so celice bolj zdrave, lahko same opravijo z borelijami in erlihijami,« pravi. Tudi v klasični medicini, še dodaja, poznajo uspešno metodo zdravljenja kronične borelioze in erlihioze, tako imenovano IPT metodo, pri kateri s pomočjo inzulina uničijo borelije in erlihije znotraj celice, a je terapija zelo draga. Pacienti pri celostnem zdravljenju dobijo tudi posebne infuzije za razstrupljanje težkih kovin.
Problematičnost zastarele diagnostike
»Diagnostika na tem področju se je v zadnjih letih zelo razvila, a na žalost ne v Sloveniji. Pri nas še vedno preiskujejo le protitelesa proti boreliji, s tako imenovanima metodama ELISA in Westernblot, kar je zastarelo. Pri interpretaciji takih izvidov velikokrat prihaja do napak. V tujini, najbolj poznam razmere v Nemčiji, se za diagnostiko borelioze in erlihioze največ uporabljata dve laboratorijski preiskavi. Za zgodnje odkrivanje borelioze se pregleda T-celice in izločanje gama interferonov. Takšen test je od 20- do 200-krat bolj zanesljiv kot ELISA, traja le 24 ur in ga lahko naredimo že dva do tri tedne po ugrizu. Zelo pomembna je hitra in zanesljiva diagnostika, saj je terapija z antibiotiki učinkovita le v začetni fazi. Pri kronični boreliozi lahko z antibiotiki zgolj omilimo simptome. Pri celostnih alternativnih metodah so možnosti za ozdravitev zelo dobre. V Nemčiji za ugotavljanje kronične borelioze uporabljajo teste LTT, kjer zopet preiskujejo T-celice, in sicer njihovo delitev. Test je skoraj 100-odstotno zanesljiv za boreliozo in erlihiozo, traja od šest do sedem dni in je zato manj primeren za hitro diagnosticiranje,« pravi Golenhofen.
»Skoraj vsi pacienti, ki pridejo v ordinacijo zaradi borelioze ali erlihioze, imajo slabe izkušnje z napačno diagnostiko. Test ELISA je negativen, oni pa imajo že mesece ali leta vse simptome borelioze. Ko se testirajo v tujini, je rezultat ponavadi pozitiven. Zelo so pomirjeni, saj jih zdravniki in okolica pogosto označijo za simulante ali psihično bolne ter jim predpišejo antidepresive. Na žalost pa rezultati testov iz tujine pri slovenskih zdravnikih velikokrat niso priznani, čeprav bi jih moral poznati vsak, ki vsaj malo spremlja razvoj medicine,« je sklenil Dominik Golenhofen.
Bolje preprečiti kot zdraviti
Zaradi omenjenih razlogov se je bolje preventivno zaščititi pred klopi. To pomeni, da v naravi nosimo primerno obleko, uporabljamo repelente in se ob prihodu domov natančno pregledamo ter klope čim prej odstranimo.
Lymska borelioza tare vse več Slovencev
Lymska borelioza je najpogostejša bakterijska bolezen, ki jo prenašajo klopi v Sloveniji pa tudi po Evropi. Mnogim povzroča vrsto težav, neredko so pri nas težava tudi lažno pozitivni ali negativni rezultati preiskav. »Lymska borelioza ima pestro klinično sliko in lahko prizadene različne organe. Bolniki imajo redko povišano temperaturo, krvne preiskave ne pokažejo posebnosti. Kožna sprememba po ugrizu klopa je tako značilna, da zadostuje za diagnozo lymske borelioze. Borelijsko okužbo sicer neposredno dokazujemo z osamitvijo borelij iz različnih kužnih delov, iz kože, možganske in sklepne tekočine, in posredno z dokazom specifičnih protiteles v krvi ali telesnih tekočinah. Za dokazovanje specifičnih protiteles so na voljo različni serološki testi. Na rezultate teh testov pa lahko vplivajo različni dejavniki, ki povzročijo lažno pozitivne ali lažno negativne izvide. Serološki testi še vedno niso standardizirani in jih je zato treba vrednotiti glede na klinično sliko bolnika,« pojasnjuje Stanka Lotrič Furlan.
Po ugrizu klopa največ psov pogine zaradi erlihioze
Infektologinja prof. dr. Stanka Lotrič Furlan pravi: »V Sloveniji je okužba z erlihiozo pri psih zelo pogosta. Prizadeti so sklepi, ledvica, psi so pogosto slabokrvni, krvavijo in propadajo. Če bolezni ne prepoznamo in zdravimo pravočasno, nastane kronična oblika. Zaradi tega psi lahko poginejo.«

                                                                            Jana št. 27, 7.7.2009