Nasveti

Imamo brezplačno šolo, zakaj ne tudi vrtcev?

Jana
16. 7. 2009, 09.40
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Vrtci so priljubljena tema politikov. Nedvomno bi brezplačni precej prispevali k narodovemu blagru, saj je njihova cena velika postavka v družinskem proračunu.

Vrtci so zadnje čase priljubljena tema politikov. Nedavno so bili so na vrsti brezplačni. Nedvomno bi precej prispevali k narodovemu blagru, saj je njihova cena velika postavka v družinskem proračunu. Pomembnosti predšolske vzgoje pa si tudi nihče ne upa postavljati pod vprašaj. Napoved ministra Lukšiča je torej kvečjemu zapoznela. Vprašanje je le, v kakšni meri in kako je izvedljiva. O tem smo se pogovarjali z Boženo Bratuž, predsednico Skupnosti vrtcev Slovenije.

- Kaj mislite o obljubi brezplačnega vrtca do 2012?
Ta ideja je vedno aktualna in je že nekajkrat priplavala na površje. Pred prejšnjimi volitvami se je zanjo močno zavzemala stranka mladih, a z njo žal ni uspela. Pod prejšnjo vlado smo dobili brezplačen vrtec za drugega in vse naslednje otroke, če sočasno obiskujejo vrtec, ter načrt postopnega razbremenjevanja staršev s polovičnim plačilom njihovega deleža najprej za pet let stare otroke, nato štiri leta in na koncu še tri leta stare otroke. Zdaj je minister Lukšič obljubil brezplačne vrtce. Samo idejo podpiram že zato, ker ni prav nobenega razloga, da bi morala biti prva stopnička v vertikali vzgoje in izobraževanja, torej predšolska vzgoja in izobraževanje, najmlajših plačljiva, medtem ko šola ni. Podpiram jo z vsem srcem in vanjo verjamem. Razočarana sem, ko vidim, da se že na začetku išče ovire in razloge, zakaj naj ne bi uspela. Predlog moramo razumeti kot vizijo, za katero je treba začeti delati, čeprav ne bo takoj uresničljiva. Zagotovo je cilj, h kateremu bi morali stremeti vsi.
- Vam se torej ta javna zaveza ne zdi preuranjena ali nepremišljena?
Ne. Obljuba je najprej vizija neke rešitve. Morda jo bo treba dodelavati malo dlje, morda bomo dlje iskali sredstva, kot mislimo, a začeti je treba. Treba je delati, da se na koncu nekam pride. Verjamem pa, da to ne bo mogoče kar takoj.
- Do 2012?
Tega res ne vem, za takšno ocena so potrebni izračuni in projekcije, ki jih sama nimam. Že sedaj država v povprečju krije 70 odstotkov cene vrtca in preostali del ne bi smel biti takšna težava. Jezi me, ko nekdo reče, da za to ni denarja, da ga ne bi smeli jemati iz državne blagajne v ta namen. Ja v kaj pa bomo vlagali, če ne v naše najmlajše?! Ne razumem, kako lahko nekdo kaj takega sploh izgovori.
- Občine so že povzdignile glas, saj se bojijo, da bo finančno breme te obljube padlo na njihova ramena.
Uradno o brezplačnih vrtcih še nismo govorili, tako da vam ne znam predstaviti natančne vizije. A ena od nakazanih rešitev je ta, da bi se strošek dela, se pravi zaposlenih, v celoti prenesel na državo. S tem bi bile občine bistveno razbremenjene, po drugi strani pa proračuni verjetno za ta del zmanjšani. Osebno nisem dobila občutka, da bi država nameravala s tem stroškom obremeniti občine.
- Eden glavnih pomislekov pri tej hvalevredni obljubi je, da bo prišlo do velikega pomanjkanja kapacitet, saj naj bi starši v vrtce vpisali več otrok (kar tretjina jih zdaj vrtca ne obiskuje).
Mislim, da je pomanjkanje in neprimernost kapacitet največji ter najresnejši problem. Dolgo se v te prostore ni vlagalo, vmes so se spremenili normativi, ki jih mnogi vrtci zdaj ne dosegajo, in denarja za obnovo dotrajanih ter manj primernih prostorov se nikoli ni našlo. Če bi torej morali graditi veliko novih vrtcev, bi bil to seveda velik zalogaj in verjetno problem. Mislim pa, da bi lahko veliko naredili s smiselnejšimi in ekonomičnejšimi rešitvami. Tako rekoč vsaka občina ima prostore, ki bi se jih lahko preuredilo v dober vrtec z veliko manjšo investicijo, kot je gradnja novega. Pred leti so vrtci nastajali iz vseh mogočih prostorov, ki smo jih primerno obnovili. Res ni treba, da je vse novo.
- Vsi kritiki ideje o brezplačnih vrtcih omenjajo padec kakovosti. Kaj je ta kakovost?
Gotovo je tu na prvem mestu prostor. Na otroka je treba zagotoviti  od tri do štiri kvadratne metre igralne površine. Pri tem normativu moramo vztrajati. Naslednja past je »rešitev«, ki bi v skupino vključila večje število otrok, kot jih je zdaj. To je gotovo padec kakovosti. Potem pa je tu še varčevanje na račun opreme, didaktike in tudi plačevanja strokovnih delavcev. Tudi tu bi kakovost lahko padla, če bi se ideja izpeljevala na ta račun. A vrtci nikakor ne bomo sprejeli rešitev, ki bi jih na plečih nosili otroci.
- Tudi vi mislite, da bi v brezplačne vrtce starši vpisali vse tiste tisoče otrok, ki ga zdaj ne obiskujejo?
Kje pa! Denar še zdaleč ni prevladujoč razlog, zakaj ti otroci niso v vrtcih. Za tiste, ki si vrtca ne morejo privoščiti, tako ali tako poskrbi država. Včasih je mati doma ali pa starši otroke puščajo pri babici in dedku. Nekateri jih dajejo v popolnoma plačljive zasebne ustanove in plačujejo več, kot bi v občinskem vrtcu. Ti svojega otroka gotovo ne bodo prepisali.
- Poznate kakšne tuje države z brezplačnimi vrtci?
Moram priznati, da ne. Razen seveda načrta, ki ga ima Dunaj in so ga polni mediji. A ta je bil tako površno predstavljen, da si ga ne upam komentirati. Pred časom so socialistične države imele brezplačne vrtce, saj so svoje državljane rade vzgajale že od mladih nog. A ti vrtci so s sodobnimi povsem neprimerljivi.


Božena Bratuž: »Že zdaj država v povprečju krije 70 odstotkov cene vrtca in preostali del ne bi smel biti takšna težava. Jezi me, ko nekdo reče, da za to ni denarja. Ja v kaj pa bomo vlagali, če ne v naše najmlajše?!«

Tekst: TINA NIKA SNOJ
Foto: ŠIMEN ZUPANČIČ