Nasveti

Mala tržnica velikih dobrot

Jana
13. 6. 2010, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Ljubljanski Vič nima tržnice, ki bi vsak dan ponujala svežo zelenjavo in sadje. Ima pa nekaj stojnic, ki so prava zanimivost in dragocenost obenem. Vsako soboto dopoldne se del parkirišča v bližini največjega nakupovalnega središča na Viču spremeni v živahen prostor, kjer so v ponudbi raznovrstne domače dobrote. Ob njih so marsikomu sproži prava nostalgija po časih, ko se je kruh pekel v domači krušni peči in je bila zelenjava pridelana na domačem vrtu.

Ljubljanski Vič nima tržnice, ki bi vsak dan ponujala svežo zelenjavo in sadje. Ima pa nekaj stojnic, ki so prava zanimivost in dragocenost obenem. Vsako soboto dopoldne se del parkirišča v bližini največjega nakupovalnega središča na Viču spremeni v živahen prostor, kjer so v ponudbi raznovrstne domače dobrote. Ob njih so marsikomu sproži prava nostalgija po časih, ko se je kruh pekel v domači krušni peči in je bila zelenjava pridelana na domačem vrtu.

 

Izdelki na stojnicah ne bodo navdušili kupcev, ki najraje kupujejo tako, da jih pridelki in stojnice pritegnejo le s popolnim videzom, sijočimi barvami in plastičnimi ovoji. Bo pa pritegnila vse, ki vedo, da je zelenjava s kmečkega vrta veliko bolj zdrava in okusna, da kruh iz domače peči, zakurjene s poleni, diši drugače kot tisti iz velikanske pekarne, da so domače mleko, sir in skuta drugačnega okusa kot tisti iz veleblagovnic. Vse, kar je mogoče najti na stojnicah male tržnice na Viču, je pridelano, pripravljeno, spečeno doma, na kmetijah v zaledju Ljubljane. Dobrote so videti, kakor da bi se odprla domača kmečka shramba.
Zelenjava in kruh iz domače peči
Gospa Anica iz Smolnika pravi, da ima veliko veselje s pridelavo zelenjave. »Pri nas je vsa pridelana ekološko, in če je lahko kaj prodam, si popravimo družinski proračun, pa še veselje je veliko.« Poleg tega ponuja žganje z zelišči in jabolčni kis. V soboto zjutraj je že pred prihodom na tržnico spekla flancate in orehove štruklje.
Na stojnici živahne gospe Jelke iz Črnega Vrha nad Polhovim Gradcem, ki na viški stojnici prodaja že štiri leta, je mogoče kupiti čudovit domač kruh. »Kako ne bi bil dober? Pečen je v krušni peči, kakor ga pripravljam že petdeset let! Torej veste, da ga že znam speči,« pove nasmejano, ob hlebcih pa je stojnica, polna domačih dobrot. Prodaja orehe, krhlje, suhe jurčke, borovničev liker, smrekove vršičke, jabolčni in pehtranov zavitek, vložene kumare, šarkelj pa tudi zelenjavo, čemaž, koprive za špinačo ter druga zelišča.
Potica iz črne moke, sladkana z medom
Tudi gospa Slavka prodaja na tržnici že četrto leto. »Ne hodim v službo in delam doma. Prodaja ob sobotah nam pride zelo prav. Vse, kar ponujamo, je domače. Tudi moka, iz katere spečemo kruh, je iz žita, ki ga kupimo in zmeljemo.« V njeni ponudbi je ocvirkova potica, med sladkimi dobrotami pa pehtranova potica iz črne moke, sladkana z medom, in jabolčni zavitek. »Pri peki ne uporabljam margarine, ta je eno stopnjo pred plastiko, le maslo ali olivno olje,« pojasni odločno. Tudi na njeni stojnici je veliko zelišč, od preslice in trpotca do kopriv, ki jih ljudje kupujejo namesto špinače.
Bogata izbira kozjih sirov
Na kmetiji Orešnik s Šentjošta nad Horjulom se ukvarjajo z izdelavo kozjih sirov. So ekološko usmerjeni in naslednje leto bodo postali kmetija s certifikatom. Ponujajo jogurte, namaze, rulade, skute iz mleka in sirotke, mlade in zorene sire. Poseben je njihov sir, na površini obdan s pepelom, ki odbira različne plesni in kvasovke ter omogoča, da rastejo le tiste, ki so za sir primerne. Pepel vpliva na kislost oziroma jo znižuje, razmere za zorenje sira pa se spremenijo.
Dobrote blagajeve dežele
Ena od prednosti tržnice je, da se je s kmeti mogoče dogovoriti za nakup mesa, jajc, mesnih izdelkov ali drugih stvari ter jih obiskati na domu. Kmetje iz Dobrove in s polhograjskih kmetij so letos začeli prodajati pod skupno blagovno znamko Dobrote blagajeve dežele, za katero upajo, da bo postala zaščitni znak tradicionalne pridelave. Ker se je viška tržnica dobro prijela, na občini upajo, da bodo v kratkem našli še dodaten prostor za popoldansko prodajo enkrat na teden. Že zdaj se za prodajo odločajo tudi kmetje iz drugih občin, kupcev, ki jim ni vseeno, kaj bodo postregli na krožnikih, pa bo tudi čedalje več.