Pri domačinih v Strunjanu so artičoke že dolgo vsakdanja jed in vrtnina, drugje pa moramo šele spoznati, kako posebne so v vseh mogočih oblikah. Užiten je prav vsak del rastline, od korenin, listov in značilnih cvetnih popkov. Niso le dobre in okusne, ko jih imamo pred seboj na krožniku, so tudi zdravilne in poleg tega še zanimivega videza s svojimi kobulastimi vijoličasto-zelenimi cvetovi in košatimi bodljikavimi listi. Pravi čas za uživanje artičok so april, maj in junij, različno shranjene pa jih lahko uživamo vse leto.
Po uspešnih dnevih kakijev, ki jih pripravljajo že več let, so letos v Turističnem društvu Solinar predstavili še eno krajevno značilnost – artičoke, ki so dozorele prav v tem času. Na pravem ljudskem prazniku so pokazali vse, kar je povezano z njimi. Artičoki, kot jim pravijo domačini in so pri njih torej moškega spola, so značilna sredozemska rastlina, ki mraza in temperatur pod ničlo ne prenese. Zato lahko pri nas rastejo le v predelih tik ob morju. Tudi po obliki je naša artičoka drugačna kot tiste, ki rastejo v južnih krajih. »V Strunjanu skoraj ni bilo hiše, ob kateri ne bi rasle domače istrske artičoke,« je povedal Franco Giassi, predsednik turističnega društva Solinar. Značilni cvetni popek, najokusnejši del rastline in osnova za večino jedi, je precej manjši in nekoliko temnejši od tistih, ki jih lahko kupimo v trgovinah in prihajajo predvsem z juga Italije in Španije. Po eni od teorij naj bi artičoke pred nekaj stoletji prišle v naše kraje z Benečani, po drugi pa so avtohtona rastlina, kar bo v prihodnje verjetno mogoče dokazati s sodobnimi genetskimi analizami. Kakor koli že, v Strunjanu so že dolgo del vsakdanjih jedilnikov in domačini se časov, ko so kuhale še njihove babice, spominjajo s pravo nostalgijo.
Od artičok po strunjansko do artičokinega sladoleda. »Veste, kako so najboljši? Skuhani v blago posoljeni vodi, nato pa vsakemu artičoku dodaste malo oljčnega olja. Nič drugega. In zraven polenta. Dobro za umret!« je hitela pripovedovati recept za artičoke po strunjansko ena od pridelovalk obiskovalcem, ki artičok ne poznajo.
Tudi priprava drugih jedi z artičokami ni zahtevna. Osnova zanje je sredica cveta, ki ga obdajajo nekoliko trši cvetni listi. Te je treba odstraniti in z njih postrgati svetli mehkejši del na notranji strani. Po domače se ga z listov postrga kar z zobmi. »Včasih so nas kar čeljusti bolele, toliko smo jih postrgali,« se spominja gospa na eni od stojnic, »a okus je tako dober, da ne moreš odnehati, dokler je kaj na krožniku. Še posebno je to enkratno, če je zraven dobra družba. «
Sredica artičok z značilnim, blago trpkim okusom je primerna za pripravo zelo različnih jedi, od minešter in omak, ki jih postrežejo k domačim njokom in testeninam, do prilog k mesu. Pripravijo jih v glavnem tako kot drugo zelenjavo.
A vse ni le v tradicionalnih receptih. Novodobni kuharski mojstri so artičoke uporabili celo za pripravo sladoleda. Po prodaji je bil daleč pred vsemi, ki so jih ponujali na prazniku artičok. Okus ni značilno sladoledni, saj je manj sladek, vseeno pa odlično kremast in nekoliko spominja na lešnike.
Čaj iz artičok je kot pralni stroj za telo. Artičokam že od nekdaj priznavajo veliko zdravilno moč. Uporabna je vsa rastlina, od korenin do listov. Čaj iz artičokinih listov je bilo mogoče pokusiti na stojnici Društva za trajnostni razvoj Istre. »Ta je za vse, ki v življenju grešijo!« je na kratko, a slikovito povedala Nada Kozina. Z njim je mogoče blažiti težave v krvnem obtoku, povišani holesterol, prebavne motnje, revmatizem, pospeševati apetit, nižati sladkor v krvi in urejati prebavo.
»Čaj iz artičok je kot pralni stroj za telo,« je še dodala gospa Nada in poudarila razstrupljevalni učinek rastline, ki vsebuje posebno grenčico, imenovano cianin, poleg tega pa še vrsto drugih snovi, vitamine in kisline.
Cianin blagodejno deluje na ves organizem, deluje pomirjevalno, obenem pa pomlajevalno, zato artičoko uporabljajo tudi v kozmetiki.
»Vode, v kateri se kuhajo artičoke, prav tako ne zavržemo, lahko jo nalijemo v steklenice in ohlajeno pijemo po kozarčkih, saj je dobra za osvežitev in prebavo. Svežih listov ne kuhamo, lahko pa jih posušimo in imamo za čaj,« je povedala gospa Norma, ki je na prireditvi skupaj s še nekaj člani svoje družine obiskovalce seznanjala z nekdanjim življenjem strunjanskih solinarjev.
Okvirček:
Vložene domače artičoke
Gospa Milena iz Strunjana je opisala recept za vlaganje artičok. »Artičoke operemo in jih še ne oluščimo. Ko je pecelj mehak, so kuhane. Nato jih oluščimo oziroma odstranimo trde liste, da ostanejo samo srčki. Te prerežemo in dodamo sol, poper, česen in peteršilj ali druge začimbe. Naložimo jih v kozarec in zalijemo z mešanico oljčnega in rastlinskega olja.«
Zdravilni učinki artičoke
Artičoka (Cynara scolsymus) je pravi vir zdravja in v različnih virih so njeni blagodejni učinki na široko opisani. Okus rastlinskih delov je precej grenak. Uživanje priporočajo pri težavah, kot so poapnenje žil, pa tudi za odvajanje seča, izločanje žolča, blaženje jetrnih in ledvičnih motenj, krčev v črevesju, napenjanje, pri astmi, revmatizmu in kožnih izpuščajih. Učinkovito zmanjšuje holesterol in znižuje sladkor v krvi.
Cvetove artičok nabiramo spomladi in poleti, korenine pa jeseni. Pripravke z artičokami je mogoče kupiti tudi v lekarnah. Preprost domač pripravek iz artičok je poleg čaja tudi vino z listi ali koreninami artičok. Dele rastlin narežemo na manjše kose in jih zalijemo z belim vinom, nato pa na hladnem prostoru pustimo, da se okusi prepojijo in v vino izločijo zdravilne snovi. Takšno vino pijemo v manjših količinah pred obroki, učinki pa so opisani zgoraj.
Iz artičokinih listov lahko pripravimo tudi kopeli, tinkture, namočimo jih v oljčnem olju ali pa pijemo rastlinski sok, ki je zelo grenak, zato ga po kapljicah mešamo z vodo.
